Kaj prinaša šesti protikoronski sveženj – PKP 6
Vlada je za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 sprejela predlog šestega protikoronskega zakona.
»Predlog zakona bo imel pozitivne posledice na gospodarstvo, saj upravičencem omogoča omilitev posledic epidemije, prav tako se s predlogom zakona izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev, med drugim tudi na področju socialnega varstva,« so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
Glede na v soboto sprejet osnutek, so ukrepi iz predloga težki približno milijardo evrov. Večina ukrepov bo veljalo do konca tega leta z možnostjo podaljšanja, drugi se bodo iztekli sredi ali celo konec prihodnjega leta.
Preberite tudi:
Podrobnosti šestega protikoronskega ukrepa
Subvencioniranje nadomestil plač za delavce na čakanju, ki ga lahko koristijo že od razglasitve prve epidemije covida-19 sredi marca, bodo lahko delodajalci koristili še do konca januarja 2021. Podaljšanje po tem datumu ni več predvideno, bo pa lahko nadomestilo višje kot doslej.
Da bi preprečili odpuščanja, je vlada izkoristila možnost iz petega protikoronskega zakona ter za pol leta podaljšati ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga imajo delodajalci na voljo od junija.
Zaenkrat do konca tega leta, a z možnostjo podaljšanja do konca junija 2021. Predlog zakona predvideva tudi subvencioniranje nadomestil plač za delavce, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela oz. morajo ostati doma zaradi varstva otrok do vključno petega razreda osnovne šole. Izplačana nadomestila plač za te delavce bo država povrnila v celoti.
Nov ukrep za poslovne subjekte, tako pravne kot fizične osebe, je povračilo fiksnih stroškov tistim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Država bo del fiksnih stroškov krila tistim, katerih prihodki so se zaradi epidemije zmanjšali za najmanj 40 odstotkov, pomoč pa bo izplačevala finančna uprava na podlagi posebne izjave.
Vir slike: David Mark, Pixabay
Tistim, ki poslujejo v prostorih v lasti države ali lokalnih skupnosti, v času od razglasitve druge epidemije 19. oktobra do konca leta tudi ne bo treba plačevati najemnin, deloma ali v celoti.
Za vse kreditojemalce pa je predvideno podaljšanje moratorija na odplačevanje posojil za leto dni. Vloge bodo lahko oddajali do konca tega leta, odlog pa bo mogoče uveljavljati tudi za posojila, ki bodo še sklenjena letos.
Davčni zavezanci bodo spet dobili možnost odloga plačila davkov za dve leti ali pa obročnega plačila zaradi izgube sposobnosti prihodkov zaradi epidemije. Ukrep, ki je bil v veljavi že v času prve razglasitve epidemije, bo tokrat veljal do konca leta 2020 z možnostjo podaljšanja do sredine leta 2021.
Merila za dostop do dve milijardi evrov vredne jamstvene sheme, ki je po sprejemu pred prvomajskimi prazniki in nekaj zapletih zaživela šele poleti, se bodo razširila. Banka bo lahko podjetju dala likvidnostno posojilo v višini do 25 in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019 oziroma v višini dvakratnika letnega stroška dela.
Socialnovarstvenim zavodom bo država krila izpad prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti ter stroške za najem dodatnih prostorov do konca prihodnjega leta. Do junija 2021 se bo podaljšalo tudi kritje izpada prihodkov izvajalcem javnega potniškega prometa.
Nadzor nad izvajanjem ukrepov za zajezitev širjenja virusa bo dobilo več inšpektoratov, ki bodo lahko tudi izrekali globe. Pri tem se kazni za kršenje ukrepov s področja omejevanja širjenja nalezljive bolezni občutno zvišujejo in lahko sežejo vse do 15.000 evrov za posameznika, ki denimo javno poziva h kršenju omejitev zbiranja na javnih krajih. Predvidena novost je tudi ta, da bo lahko posamezniku karanteno odredil tudi njegov zdravnik.
Med določbami v predlogu zakona so še avtomatično podaljšanje uveljavljanja pravic iz javnih sredstev za čas epidemije, zamrznitev obveznosti prejemnikov denarne socialne pomoči, oprostitev plačila davka na dodano vrednost za zaščitno opremo ter obveza iskalcev zaposlitve, da takoj po vpisu v evidenco brezposelnih sprejmejo primerno zaposlitev.
Predvidena je tudi oprostitev plačila vrtcev v času, ko ti ne zagotavljajo varstva otrok, prav tako študentom ne bo treba plačati bivanja v študentskih domovih, če so zaradi epidemije zaprti. Zagotavljajo se tudi sredstva za brezplačne obroke za dijake in študente v času, ko se izobražujejo na daljavo. Predvidena je tudi pomoč kmetom.
Delniške družbe bodo lahko na podlagi zakona organizirale skupščine v virtualni obliki, skupščine društev in strank pa se bodo lahko izvedle dopisno. Tudi glede javnih razgrnitev prostorskih aktov so v osnutku zakona zapisali, da jih je mogoče organizirati na daljavo. Za delodajalce pa se poenostavlja postopek obveščanja inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu.
Predlog predvideva tudi nadomestilo zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do 14. leta starosti. Delež prispevkov, ki jih za verske uslužbence plačuje država, pa bi se z zdajšnjih 48 odstotkov minimalne plače dvignil na 100 odstotkov.
Gostinci niso zadovoljni
Gostinci so pričakovali, da bo predlog pomagal tej najbolj prizadeti panogi, predvsem pa, da bodo do pomoči upravičeni vsi, ki so bili z odlokom zaprti, so sporočili z OZS.
»Z odlokom smo morali zapreti svoje obrate, za kar nismo sami krivi. Nesprejemljivo je, da morajo delodajalci po predlogu zakona pokrivati več kot 40 odstotkov nadomestil plače zaposlenih, ki so na čakanju na delo. Nadomestilo plač bi morala država kriti v celoti. Prav tako so velik problem fiksni stroški, najemnine in krediti. Tudi tu so kriteriji absolutno prestrogi,« je opozoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar.
Glede na to, da je bilo najavljeno, da javni poziv za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu v času covida-19 ne bo zajel manjših podjetij, torej samostojnih podjetnikov in podjetij z do štirimi zaposlenimi, ter ostalih, ki so po registraciji dejavnosti pri tem pozivu izločeni, so predlagali, da se pomoč zanje vključi v šesti protikoronski sveženj. »Na žalost tudi tu nismo bili uslišani,« je zapisal Cvar.
V sekciji ocenjujejo, da predlog ne bo zadostno pomagal panogi, zato je pričakovati nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov. Kot zgled gostinci navajajo sosednjo Avstrijo, kjer so bili ukrepi za pomoč gostinstvu učinkoviti. Predlagajo pa tudi znižanje DDV, veljavnost turističnih bonov za vse turistične panoge ter sprejetje interventnega zakona za turizem in gostinstvo.
Pogrešani ukrepi za reševanje stisk ljudi
V Konfederaciji sindikatov Slovenije (KSS) Pergam poudarjajo, da je pri pripravi šestega protikoronskega zakona socialni dialog ponovno popolnoma izostal, socialni partnerji pa so bili obravnavni neenakopravno. Kot navajajo, je tokratni zakon prvi interventni zakonski paket, ki mu vlada ni namenila niti dneva za usklajevanje s socialnimi partnerji, kar po njihovem jasno kaže na hiter in drastičen upad ravni socialnega dialoga v Sloveniji.
»Razmere epidemije so lahko razlog za to, da se socialni dialog vodi tako, da so roki za usklajevanje krajši, ne more pa biti izgovor za popolno kršenje pravil o delovanju ESS in razlog za izključitev socialnih partnerjev iz priprave in usklajevanja interventne zakonodaje,« poudarjajo v Pergamu in dodajajo, da je takšno ravnanje dolgoročno skrajno škodljivo za zaupanje in sodelovanje med vlado in socialnimi partnerji ter povečuje tveganje za konflikt. »V primeru šestega protikoronskega svežnja zato ni mogoče govoriti o dialogu, temveč kvečjemu o monologu vlade,« navajajo.
Glede na razmere v državi se v Pergamu sicer strinjajo, da so številni ukrepi za pomoč gospodarstvu nujni, a prepričani so, da bi morali ukrepi predvidevati tudi pomoč za zaposlene, ki so že več mesecev na začasnem čakanju na delo in posledično prejemajo 20 odstotkov nižje prihodke, zaradi česar so številni v socialni stiski.
V Pergamu se z nekaterimi določbami šestega protikoronskega svežnja tudi ne strinjajo. Izpostavljajo denimo določbo, po kateri bi finančna uprava lahko odobrila odlog plačila prispevkov za največ dve leti in menijo, da je takšna rešitev neustavna.
Prav tako se ne strinjajo z določilom, ki bi brezposelnim osebam namesto po treh mesecih takoj po nastanku brezposelnosti naložil obveznost sprejema zaposlitve, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba od izobrazbe, ki jo ima delavec. Nasprotujemo tudi zaostrovanju glob v primeru javnih shodov, saj menimo, da nesorazmerno posegajo v pravico posameznikov, da tudi ob upoštevanju vseh z epidemijo povezanih priporočil legitimno izrazijo svoje mnenje.
Prepričani so tudi, da bi bilo treba interventni zakon očistiti vseh tistih določb, ki nimajo nikakršne zveze z epidemijo covida-19. Takšne so po njihovem denimo določbe, ki spreminjajo zakon o visokem šolstvu in na eni strani dajejo odpustke nekaterim visokošolskim zavodom pri akreditaciji, na drugi strani pa legalizirajo nezakonite prakse pri vpisih v visokošolske zavode.
Medtem v KSS Pergam pozdravljajo odločitev, da v zakon ni vključena zamrznitev minimalne plače. Pričakujejo, da tega ne bodo vključili niti v parlamentarni obravnavi ali v sedmem protikoronskem svežnju, ki ga bodo po napovedih premiera Janeza Janše začeli pripravljati prihodnji teden in bo namenjen blaženju posledic epidemije v dejavnostih, ki doslej s paketi v celoti niso bile zajete.
Ostale podrobnosti predloga za PKP 7 še niso znane.
