Svetovni dan boja proti odvisnosti: covid kriza je za odvisnike lahko pogubna

Osamljenost, ki je v letu 2020 pogosto, priporočljivo, normalizirano in malodane uzakonjeno stanje človeka, je popoln pogoj za razvoj ali poslabšanje odvisnosti.

Uporaba, posedovanje in prodaja večine kemičnih drog (razen alkohola in cigaret) so v Sloveniji, kakor po večini držav na svetu, nezakonite. Razlogi za to so predvsem zdravstveni (in žal tudi ekonomski). V ospredje postavljena argumenta za ilegalizacijo drog sta preventivna zaščita pred njimi in pomoč aktualnim odvisnikom.

Preberite tudi:

Alkohol je sveta vladar

»Človeku ni dobro biti sam.«

Kako veš, da si bil v otroštvu ranjen?

Kljub ukrepom je odvisnost še zmeraj pogost pojav, ilegalna prodaja drog pa zaradi tega ne doživlja velikih izgub – celo cveti. Za preprečitev in zdravljenje odvisnosti je treba storiti več kot le prepovedati uporabo drog.

Da bi ugotovili, kaj je razlog za pogostost odvisnosti, moramo odgovoriti predvsem na vprašanja v zvezi z življenjskimi okoliščinami, ki človeka spodbujajo k uporabi tovrstnih substanc.

Mnogi odvisnost razumemo na napačen način

Če si zamislimo situacijo, v kateri bi sto ljudi uporabljalo heroin dvakrat dnevno v časovnem obdobju dveh tednov, bi vsakdo od nas napovedal, da bodo vsi testiranci postali zasvojeni.

Do tega zaključka smo prišli na podlagi najsplošnejše razlage o drogah, ki pravi, da so v drogah določene snovi, ki v naših telesih povzročijo odvisnost, torej jih naše telo prične fizično potrebovati.

A kljub resničnosti te (psevdo)znanstvene trditve je razvoj odvisnosti v resničnosti veliko kompleksnejši proces, saj igrajo največjo vlogo pri njej prav življenjski pogoji in okoliščine »bodočih odvisnikov«.

Premislimo o naslednjem primeru: če se hudo poškodujemo, v procesu zdravljenja dobivamo diamorfin, ki je pravzaprav heroin, celo veliko močnejši in čistejši od tistega, ki ga na ulicah kupujejo in uporabljajo odvisniki, a tudi po dolgotrajnem zdravljenju z diamorfinom ne bomo postali odvisniki od heroina.

To je posledica okoliščin, v katerih smo bili izpostavljeni adiktivni substanci.

Podgane na heroinu

Nenavadno inkompatibilnost ravnokar opisanega primera in splošnega prepričanja o človeški nemoči napram zasvojljivimi kemičnimi substancami so pojasnili psihološki eksperimenti iz dvajsetega stoletja, ki so jih znanstveniki izvajali na podganah in poudarjajo pomembnost dejavnika življenjskih okoliščin pri nastanku in zdravljenju odvisnosti.

Podgane so bile dane v dvoje skrajno različnih življenjskih okolij, a v obeh primerih so lahko dostopale tako do vode kakor do pijače z vsebnostjo heroina ali kokaina. Podgane, ki so bile izolirane in zaprte v majhnih kletkah, so kmalu pričele uživati pijačo z drogo, skoraj sto odstotkov izoliranih podgan je kmalu umrlo zaradi prekomernega uživanja droge.

Druge podgane so bivale v zanje idealnih okoliščinah: na voljo so imele veliko pestre prehrane, zanimive »igrače« za male živali, veliko zavetij in prostora, življenje v skupnosti z drugimi podganami, kjer so se lahko parile, igrale, razvijale odnose, obenem so imele na voljo tako navadno vodo kakor pijačo z vsebnostjo droge.

V slednjem primeru so podgane bistveno manjkrat uživale pijačo z drogo, večino podgan droga sploh ni zanimala in niti ena ni umrla zaradi prevelike količine zaužite pijače z drogo.

Čeprav ljudi resda ne moremo biološko in psihološko enačiti s podganami, jih lahko vsaj deloma primerjamo. Eksperiment je presenetil z ugotovitvijo, da so ugodne življenjske okoliščine odločilen ukrep proti uživanju drog v svetu, kjer so adiktivna sredstva zmeraj na voljo, in da je verjetnost po uporabi droge veliko večja v primeru mizerije – kar je v primeru človeka v primeru osamljenosti, nezadovoljstva, nesreče in življenjskih stisk.

Vojska odvisnikov

Ameriški vojaki, ki so se bojevali v dvajset let trajajoči in strašljivi vietnamski vojni, so izredno pogosto uporabljali heroin; po podatkih ameriških raziskav naj bi ga do leta 1973 redno in v velikih količinah uživalo kar 34 odstotkov vseh ameriških vojakov.

Korenine njihove uporabe drog niso segale v čase izpred začetka njihovega vpoklica v vojno, torej se je pričela v optimalno slabih življenjskih okoliščinah.

Takratni ameriški mediji so izražali veliko zaskrbljenost o vojakih in z nadaljevanjem njihovih odvisnosti po vrnitvi v Združene države.

Ameriški psihiatrični inštitut je zaradi tega sledil mnogim vrnjenim ameriškim vojakom in prišel do izjemno presenetljivih rezultatov: velikanska večina vojakov, ki je uporabljala heroin, ni končala v centrih za odvisnike, niti ni nadaljevala z uporabo heroina; kar 90 odstotkov rednih uporabnikov droge je samih od sebe prekinilo z uživanjem heroina.

Ta čudež je bil posledica ekstremne pozitivne spremembe življenjskih okoliščin vojakov (torej: premik iz vojne domov) in drastičnega zmanjšanja v potrebi ameriških vojakov po uporabi »lajševalnega« sredstva.

Odvisnost je posledica naše nepovezanosti

Nizozemski psiholog in sociolog Peter Cohen, ki se ukvarja s problemom odvisnosti, razlaga odvisnost na precej netradicionalen, a prepričljiv način, in odvisnosti ne razume kot kemičnega pojava v možganih temveč kot posledica človekove psihološke potrebe po pozitivni povezanosti z drugimi subjekti in objekti.

V primeru človekove neprestane pozitivne povezanosti (ali z drugo besedo: odnosa) z drugimi ljudmi, s svojimi vsakodnevnimi aktivnostmi in opravki, z okolico in s seboj – torej če se človek ne počuti izvrženega iz okolja, tesnobno samega, izločenega ali bistveno negotovega in ne čuti pomanjkanja lastne pozitivne povezanosti – ni velike verjetnosti za razvoj odvisnosti od zasvojljive substance.

A ko se človek, ki je po svoji naravi socialno bitje, sooča z dolgotrajnim pomanjkanjem pozitivne povezanosti in le-te iz različnih razlogov ne more tvoriti z okoljem in z drugimi ljudmi, bo svojo socialno potrebo navidezno zadovoljil s substanco, ki je lahko alkohol, hrana, igre na srečo, gledanje televizije, računalniške igre, socialna omrežja, pornografija, cigareti, konoplja ali hujše prepovedane droge – skratka vse to, do česar ima lažji dostop kakor do osnovnih pozitivnih vrednost.

Ker človeška narava zahteva našo povezanost z nečim, je za preprečevanje nastanka in razvoja odvisnosti ter za njeno zdravljenje najpomembneje, da je človek povezanz drugimi, z okoljem, s svojo vlogo v družbi in s sabo.

Iz tega ne sledi le spornost in kontraproduktivnost popolne ločenosti odvisnikov od okolja tekom njihovega zdravljenja, temveč tudi vprašanje o njihovi ogroženosti tekom krize covida-19, zaradi katere so »prisiljeni« v samoizolacijo.

Priporočena oziroma uzakonjena izolacija grozi človeški pozitivni povezanosti in pomeni približek k negativnim življenjskim pogojem, v katerih je verjetnost, da razvijemo odvisnost od bolj ali manj škodljive adiktivne substance, veliko višja.

V skoraj vseh državah po svetu so v letošnjem letu zabeležili porast uporabe prepovedanih zasvojljivih substanc, zdravljenje odvisnosti pa je ovirano. Tudi neprepovedane zasvojljive substance in aktivnosti so letos dosegle svoje najzlatejše čase.

Zaradi tega moramo biti v dandanašnjih razmerah posebej pozorni na lastna vedenja, ki opozarjajo na morebitni razvoj odvisnosti, poleg tega pa vzdrževati tiste stike, ki so nam najbolj pomembni, in svoj vsakdan zapolnjevati z aktivnostmi, ki nas izpolnjujejo ter nam niso škodljive.

Ostanite zdravi – tudi v drugih (in ne le koronavirusnih) aspektih!