Skip to content

Bo MIZŠ končno dalo usmeritve o ocenjevanju v osnovni šoli?

Epidemija je marsikaj postavila na glavo, a kot kaže, je šolstvo za to še posebej dovzetno. Šolanje na daljavo, matura, NPZ, enačenja splošne mature in poklicne so le delček, kjer se starši in učenci kaj hitro postavijo na dva pola.

Šolanje na daljavo je za koga »raj na zemlji«, saj lahko prvič pokaže svoje znanje, za mnoge pa »nočna mora«, saj morajo večino dela narediti sami, komunikacija je bolj monolog, ni prave motivacije pa še orodja dostikrat zatajijo.

Preberite tudi:

Po katerem modelu bodo osnovnošolci začeli novo šolsko leto

Šola bo, ampak kakšna?

Šolanje od doma – »Oh, hell NO! I’m not ready for this s*!«

Dijaki so lani prosili ministrico, naj se matura ne izvede, a niso bili uslišani, letos pa bodo očitno izvedeni tudi NPZ. Nekatere šole so za izbirni predmet izbrale športno vzgojo, za kar je skoraj nujno delo v šoli.

A še večjo težavo kot matura in NPZ predstavlja ocenjevanje. Srednje šole imajo s tem manj težav, saj jim pravilnik o ocenjevanju narekuje, da število ocen določijo v šolskem pravilniku. Osnovne šole pa imajo zelo natančno določeno, koliko ocen najmanj mora učitelj priskrbeti.

Število ocen, ki jih učenec mora imeti pri predmetih

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli v svojem 11. in 12. členu natančno določa, koliko ocen mora učitelj pri posameznem predmetu pridobiti, koliko testov sme tedensko pisati in kakšno mora biti razmerje med pisnimi in ustnimi ocenami.

Pravilnik natančno določa, koliko ocen mora učitelj pri posameznem predmetu pridobiti.
Pravilnik natančno določa, koliko ocen mora učitelj pri posameznem predmetu pridobiti.
Vir slike: Pixabay

»Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet izvaja.

Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega je s predmetnikom določeno manj kot dve uri tedensko, izvaja po fleksibilnem predmetniku, se znanje učenca oceni najmanj dvakrat.

Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov.« (11. člen)

V praksi to pomeni, da na eno pisno oceno učitelj učenca dvakrat vpraša. Pri slovenskem jeziku, matematiki, angleškem jeziku, v nižjih razredih še tudi pri športni vzgoji, učenec pridobi šest ocen. Torej 24 samo pri osnovnih predmetih. Glasbena vzgoja, etika, v višjih razredih še likovna vzgoja in tehnika so predmeti, kjer učitelj potrebuje dve oceni, torej osem. Zgodovina, geografija, naravoslovje in kasneje biologija, kemija … učenec dobi najmanj tri ocene v šolskem letu, torej najmanj devet novih ocen, pa v to število še niso všteti obvezni izbirni predmeti.

Tako učenec v enem šolskem letu pridobi najmanj 31 ocen, najmanj 16 v enem semestru.

»Učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.

 Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v skladu s 13. členom tega pravilnika (op. a.: popravljanje, ponavljanje testa). V tem primeru učenec ne sme pisati pisnih izdelkov tri dni zaporedoma.

 O datumu pisanja pisnega izdelka mora biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni prej.

Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenec ne piše izdelkov za oceno, razen v primeru iz 13. člena tega pravilnika.«

Do konca te konference je še 10 tednov, velika večina učencev še sploh nima ocen, torej morajo v teh desetih tednih pridobiti teh najmanj 16 ocen, realno ta številka variira med razredi in npr. zadnja triada mora pridobiti minimalno 26 ocen.

Do konference pa bo izveden še kakšen kulturni dan, tehnični dan, športni dan in še kakšen dan. In preprosta matematika pove, da se račun ne bo izšel.

MIZŠ ne pozna pravilnikov za osnovne šole?

Ker je učiteljem in ravnateljem pa tudi staršem kaj hitro postalo jasno, da bo pridobivanje ocen težavno, so se obrnili na MIZŠ. Ti pa odgovarjajo, da je Zavod za šolstvo RS pripravil usmeritve, med katerimi naj bi bilo tudi to, kako naj se ocenjuje.

Ali se je datoteka o ocenjevanju izgubila ali pa je sploh ni bilo. Sicer modeli, ki so bili predstavljeni pred začetkom šolskega leta, pri modelu D predvidevajo, da učitelj prilagodi ocenjevanje. Kako, pa ni opisano. Tako so učitelji prepuščeni sami sebi in obvezani pravilniku, ki v praksi vsaj trenutno ni izvedljiv.

Do konca te konference je še 10 tednov, velika večina učencev še sploh nima ocen, torej morajo v teh desetih tednih pridobiti teh najmanj 16 ocen, realno ta številka variira med razredi in npr. zadnja triada mora pridobiti minimalno 26 ocen.
Do konca te konference je še 10 tednov, velika večina učencev še sploh nima ocen, torej morajo v teh desetih tednih pridobiti teh najmanj 16 ocen, realno ta številka variira med razredi in npr. zadnja triada mora pridobiti minimalno 26 ocen.
Vir slike: Pixabay

MIZŠ pa na pobudo, naj le vendarle izda priporočila in omeji število minimalno zahtevanih ocen, odgovarja: »Šolam smo poslali okrožnico, ki vsebuje priporočila učiteljem za izvajanje pouka na daljavo. Posebnih sprememb pravilnika o ocenjevanju ni, saj gre pri šolanju na daljavo za začasen ukrep.«

Res je, da gre za začasen ukrep, a je globoko posegel v samo ocenjevanje, tako da je to dejansko neizvedljivo. Če učitelji v tem semestru pridobijo kakšno oceno manj, bodo številčno le-te morali doseči v drugem semestru. Glede na epidemiološki potek virusa pa je dokaj jasno, da se bodo ne glede na današnjo odločitev vlade za naslednji teden šolarji v tem šolskem letu še malo selili od doma v šolo in nazaj.

Seveda lahko učitelji pripišejo še kakšno oceno zaradi pridnosti in prisotnosti pri videokonferencah. Kakšno znanje s tem ocenijo, je vprašanje zase, prav tako, če bodo vsi učenci imeli enake pogoje. Prejšnje leto je bilo za marsikakšnega učenca tretje triade izgubljeno, še eno leto pa definitivno pomeni, da obstaja velika verjetnost, da na želeno srednjo šolo ne bo prišel.

Začasni ukrepi imajo daljnosežne posledice in tega bi se ministrica morala zavedati. Z odlašanjem, prelaganjem, zavajanjem in dokaj neresnim delom bo pisala sodbo mnogim učencem.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice