Pred 100 leti v Slovencu
Petek je tisti dan, ko zavrtimo čas nazaj in za vas pogledamo v preteklost ter vam predstavimo zanimive dogodke izpred natanko 100 let na območju današnje Slovenije in tujine. Tako smo ugotovili kako so se takratne številke časopisa Slovenec razpisale o težki situaciji v Prekmurju, rabi jezika Esperanto in demonstracijah.
Preberite tudi:
Esperanto
Eden izmed člankov je bil posvečen pozivu Slovencem, da bi poskusili spoznati Esperantski jezik. To je sicer mednarodni umetni jezik, ustvarjen z namenom lažjega komuniciranja med različnimi ljudmi in kulturami.
V članku je zapisano, da se je že v tistem času Esperanto široko uporabljal: »Isti šteje že več milijonov somišljenikov, nad sto časopisov, bogato književnost, vpeljan je že v mnoge šole, rabijo ga z uspehom v trgovini, industriji, prometu, v umetnosti in znanosti.«
Zaključil pa se je s pobudo, da bi ustanovili v Sloveniji krožek, kjer bi se lahko ljudje s tem jezikom boljše seznanili.
Danes, 100 let kasneje, imamo v Sloveniji prav tako tečaje Esperanta, leta 2007 pa je v Mariboru potekal tudi 7. kongres evropske esperantske unije.
Vir slike: citizens for global solutions
Novice s Prekmurja
Tudi 100 let nazaj je bilo dlje časa govora o zapleteni situaciji v Prekmurju, o kateri smo že pisali v prejšnjih člankih.
V težkem položaju so bili predvsem kmetje in to najbolj tisti s severnega konca Prekmurja. Živine in drugih poljskih pridelkov niso več uspeli prodati, saj so kupci, večinoma Judje, želeli blago kupovati po čim nižji ceni. Zakaj med kupci ni bilo domačinov pa pisec razloži s tem, da povprečen Prekmurec ni imel denarja, da bi si privoščil visoke podkupnine, ki so bile del dovoljenja za nakupovanje živine.
Kmet ni uspel teleta prodati niti za toliko, da bi si lahko s tem denarjem privoščil nov klobuk. Kot primer je bila navedena cena za živino od štiri pet 5 kron, medtem ko so meso v gostilnah prodajali po ceni 40 kron. S podobno težavo se srečujejo kmetje še danes.
Kmet bi lahko sicer blago dobro prodal v sosednji Avstriji, vendar če si želel karkoli prepeljati čez mejo, je to zasegla finančna oziroma vojaška straža. Vedelo pa se je, da potem straža to isto blago sama pripelje v Avstrijo, ga tam proda, zaslužek pa izgine. Prav tako je bila težava karkoli pripeljati iz Avstrije, saj je tudi to zasegla straža, če je nisi uspel zadostno podkupiti.
Pisalo se je tudi o pretepanju ljudi brez razloga. Opisan je bil dogodek, ko je kmet vprašal financerja, kaj se je zgodilo z obljubo, da bodo lahko sami sadili tobak. Odgovorjeno mu je bilo: »Kaj hudiča, se še vendar spominjaš tistih obljub? Pa sedaj smo mi gospodje, ne vi, če nisi zadovoljen, te zapremo.«
Težave so se pojavile tudi po uradih, saj so bili uslužbenci zelo neustrežljivi. Enkrat naj bi prišli ljudje po neko dovoljenje iz kraja, iz katerega so potovali pet ur. Ko so prišli pred uradnika, jim je rekel, da nima časa in da naj se oglasijo čez dva dni. To se je ponavljalo dokler mu niso »napolnili žepov«.
Članek se je zaključil s pozivom, da naj oblast kaj ukrene.
Vir slike: Stare slike
Zgrešene demonstracije
Te dni so potekala pogajanja v mestecu Santa Margherita Ligure, zaradi katerih je kasneje slovensko Primorje pripadlo Italiji.
Pred deželno vlado v Ljubljani se je zbralo nekaj sto mladih, ki so demonstrirali proti predsedniku deželne vlade. Izkazalo pa se je, da imajo demonstracije drug, manj plemenit namen, jasno pa je bilo tudi da mladino nekdo hujska. V članku je bilo to razloženo takole: »Tudi vsak pobič mora danes že vedeti, da deželna vlada na pogajanja v St. Margheriti nima nobenega vpliva in so diplomatične akcije zadeve centralne vlade, oziroma zunanjega ministrstva.«
V članku so demonstracije obsodili kot »zlorabljanje najbolj žalostnih dogodkov v zgodovini našega naroda za strankarske namene.« Omenili so še, da take umetne demonstracije mečejo slabo luč na resne demonstracije.
Powered by Contextual Related Posts
