Zakaj, kaj in na kak način brati – za bralce in nebralce

Vnovična karantena in dolgi poznojesenski večeri nam ponujajo odlično priložnost za branje. Vas zanima, čemu in na kak način vzpostaviti bralne navade?

Vsi smo se znova znašli med štirimi stenami. Večeri so dolgi, dnevi nemirni, človeku bi prijala sprostitvena dejavnost, ki bi njegovega z negativnimi novicami bombandiranega duha zamotila od tisočerih vesti, povezanih z epidemijo. Ljudje se v takšni tesnobi velikokrat zatekamo v ne najbolj koristne svetove računalniških iger, plehkih televizijskih oddaj, toksičnih socialnih omrežij in v omenjenih svetovih preživimo škodljivo veliko časa.

Preberite tudi:

(Ne)pismenost v času krize covida-19

Ali bo e-učbenik kmalu zamenjal tradicionalno knjigo?

Evropski dan jezikov in deset zanimivih dejstev o jeziku

Branje knjig je ena najkoristnejših in človeškega duha povzdigujočih (in ne uničujočih) oblik eskapizma, ki se ga nekateri poslužujejo bolj pogosto kakor drugi. Preberite nekaj spodbudnih in zanimivih dejstev o koristih bralnih navad in o preprostosti njihovega razvijanja, ki vas bodo prepričala, da boste tekom karantene posegli po svoji najljubši ali po neprebrani knjigi.

1. Berete počasi? Dobro!

Kljub od nekdaj idealizirani ideji »knjižnega molja« pri branju velja rek »manj je več«. Knjige niso namenjene enodnevni ali enotedenski uporabi, temveč morajo biti z vami (in vi z njimi) dlje časa, če hočete od njih kaj odnesti.

Če en dan beremo eno zgodbo, naslednjega dne pa skočimo v novo, nimamo časa, da bi razmišljali o prebrani vsebini, ne prevprašujemo njenega sporočila, ne vrednotimo ravnanja in psihologije književnih oseb, ne začutimo utripa časa in kraja, v katerega je zgodba postavljena. Naše branje pa je le malo več kot ničvredno.

Ker je poglaviten namen branja predvsem bogata izkušnja z estetsko, spoznanjsko in etično vrednostjo, je počasnejše branje v resnici boljše od hitrega, zato se ne bojte počasnega branja. Hitri bralci se hvalijo z mnogimi prebranimi knjigami v kratkem času in odvzemajo pogum počasnejšim ali manj zagretim bralcem in nebralcem, a v resnici je tudi le nekaj prebranih strani dnevno popolnoma dovolj!

2. Morda ste »redni bralec« ali »pogosti bralec«, pa tega sploh ne veste.

Po definiciji javne agencije za knjigo, kakršno je uporabljala v bralni raziskavi leta 2019, ste »redni bralec« tedaj, ko preberete 10 ali več knjig letno, berete pa vsaj enkrat do trikrat mesečno, »pogosti bralec« pa ste tedaj, ko ste prebrali do 10 knjig, a berete vsaj enkrat do trikrat mesečno. To pomeni, da je (p)ostati bralec pravzaprav veliko lažje, kot bi si marsikdo zamislil.

Če ne dosegate kriterijev za bralca, je priporočljivo, da si za začetek zastavite smešno nizke »bralne cilje«, ki jih boste izpolnjevali z otročjo lahkoto. Če bodo vaša pričakovanja previsoka, boste do branja dobili odpor, zato za začetek poskušajte prebrati npr. deset strani dnevno, petkrat tedensko.

Zveni malo, a na tak način lahko z lahkoto preberete po eno 200 stransko knjigo v enem mesecu, ne da bi vam branje odžiralo veliko časa.

3. Z branjem znatno podaljšujete čas svoje koncentracije …

… in če v digitalni dobi ne berete knjig, se čas vaše koncentracije skokovito skrajšuje. Živimo v času tehnologije in njene kratkosti; vse informacije, ki jih dobimo na spletu, so kratke, da jih lahko v čim krajšem času »požremo« kar največ, ne da bi o njih utegnili razmisliti.

Programi in aplikacije, ki jih vsakodnevno uporabljamo, so zasnovane na način, da nas spodbujajo k hkratnemu opravljanju več opravil, s tem pa uničujejo našo zmožnost za dolgotrajno osredotočenost na eno zadevo.

Zelo pomembno je, da v svoj vsakdanjik vključujemo aktivnosti, ki od nas zahtevajo dolgotrajno pozornost, če nočemo, da naši možgani postanejo avtomatizirana nerazmišljujoča naprava.

Tudi če si za branje vzamemo le pol ure vsak drugi dan, ta majhna navada lahko znatno izboljša naše učne sposobnosti, krepi naš spomin in deluje kot odlična preventiva pred zdravstvenim poslabšanjem spominskih sposobnosti, obenem pa nam pomaga, da ostanemo človeška – in ne zmerom bolj stroju podobna – bitja.

4. Kdor pravi, da ne mara knjig, še ni našel prave.

Kakor pri ljudeh, od vseh knjig ne morete pričakovati, da vam bodo všeč, niti od sebe, da boste vsem kos. Ne bojte se zavrniti še tako prehvaljenih sedemstostranskih klaskih, če vam ni do njihovega branja, saj nismo vsi bralski maratonci; nekateri smo boljši na kratkih progah.

Prilagajajte svoj izbor knjig vašim osebnim interesom. Če vas zanimajo misteriji, preberite kakšno dobro kriminalko, če vas zanimajo tuje kulture, vzemite knjige, ki govore o njih, in če se trenutno soočate z določeno življenjsko stisko, ni boljše tolažbe od sledenja zgodbi druge (fiktivne) osebe, ki se sooča s podobnimi težavami, in jo opazovati, kako se z njimi sooča.

Da bi v sebi vzbudili pristno zanimanje za branje, v knjigah in književnih osebah iščite koške sebe – torej elemente, ki vas spominjajo na vas ali na vaše interese.

5. Branje je koristno tudi za vaše telo.

Branje je veliko primernejša večerna aktivnost kot ždenje pred televizorjem. Cirkadiani ritem je naša notranja ura, ki telesu in vsem njegovim funkcijam pove, kdaj je čas za počitek in kdaj za bedenje, kdaj za sproščanje energije in kdaj za upočasnitev.

Deluje na podlagi količine svetlobe okrog nas. Če se pred spanjem postavimo naravnost pred svetlobni vir (telefon, računalnik, televizijo), naše telo ne bo proizvajalo melatonina, ki bi naše možgane primerno umiril in pripravil na kvaliteten počitek, naš spanec pa je zato veliko manj kvaliteten in trden, zbudimo se utrujeni in manj sposobni za opravljanje nalog naslednjega dne.

Še posebej v dneh, ko smo doma in imamo odlično priložnost za uničenje svojih spalnih navad, je pomembno, da »svetle« aktivnosti pred spanjem zamenjamo za kaj drugega; kratkotrajno branje pred spanjem znižuje nivo stresa do 60 odstotkov, aktivno delovanje domišljije pa olajša prehod v drugačno stanje zavesti.

6. Z branjem v karanteni premagujemo občutek osamljenosti.

Ker v karanteni razločno čutimo grobo trganje naših socialnih vezi in posledično nastajajočo praznino, lahko omenjeno praznino zapolnimo z branjem o nam ljubih književnih junakih.

Zaradi dolgotrajnosti procesa branja se človek veliko močneje naveže na književne junake kakor na junake iz filmov, jih spozna »v globino«, izve več o njih in v njih opazi podobnosti s samim sabo. Odnos med bralcem in med književno osebo je bolj primerljiv realnemu medčloveškemu odnosu in lahko prežene občutek osamljenosti, ko ne moremo realizirati stikov s prijatelji in sorodniki.

Branje je v teh dneh še kako priporočljivo za otroke, saj se je njihov, sicer prijateljev poln svet, hitro izpraznil, in tudi za starejše, ki morebiti pogrešajo obiske svojcev, ter za vse, ki bi svoje misli radi za hip umaknili iz s tesnobo prežetega okolja.

Na drugi strani so zgodbe, o katerih beremo, več kot odličen predmet pogovarjanja z znanci in neznanci, saj odpirajo veliko možnosti za resne ali popolnoma sproščene pogovore.

7. Večina knjig ni (in ne more biti) zanimivih že na prvi strani.

Ste vedeli, da večina ljudi preneha brati knjigo po manj kot dvajsetih straneh? Rek »Ne sodi knjige po platnicah« bi se dal razširiti na: »Ne sodi knjige po platnicah in po njeni prvi četrtini.« Pričakovati, da nas bo knjiga prevzela predno utegnemo spoznati tok zgodbe in njen glavni zaplet, ni smiselno.

Knjigi je treba dati priložnost in pri njej vztrajati vsaj do njene četrtine ali tretjine, predno lahko opravičeno razsodimo, da nas resnično ne zanima. To lahko preprečimo tako, da se o njeni vsebini dobro pozanimamo, predno jo pričnemo brati, ali tako, da o njej povprašamo knjigarnarje, knjižničarje ali prijatelje, ki so jo morebiti že prebrali. Vsekakor pa ne obupujmo prehitro.

8. Če zares želite prebrati knjigo, jo kupite.

Mnogi knjig ne berejo, ker jih od njih odvrača »dolgotrajen« proces do dostopa, se pravi, da je najprej treba razmišljati o tem, katero izbrati, da je treba iti po njo v knjižnico, jo prebrati v določenem roku in nato vrniti … Skratka, vse skupaj ni tako enostavno kot vklop televizije z enim pritiskom na gumb, ki mu sledi samo od sebe odvijajoče se dogajanje.

Nakup knjige, ki jo resnično želite prebrati – dolgoročno ali kratkoročno – znatno poveča možnosti, da jo boste resnično prebrali, saj se s tem znebite obveze, da jo preberete v določenem času, da jo nosite sem ter tja, obenem pa vam je zmeraj na voljo.

Knjige dandanes lahko kupite po najrazličnejših cenah, na sto in en način in pri sto in enem ponudniku, najbolje je seveda, če jih kupite v knjigarnah, saj s tem spodbujate razvoj slovenskih knjig.

Antikvarne (rabljene) knjige lahko kupite po zelo nizkih in po skoraj vsakomur dostopnih cenah. Posebno priložnost za nakup velikega nabora knjig po akcijskih cenah predstavlja tudi Slovenski knjižni sejem, ki bo letos potekal preko spleta med 23. in 29. novembrom 2020. Vabljeni!

9. Branje knjig je sprostitev, a naporna.

Branje knjig je naporno in sproščujoče hkrati. Idealizirana ideja branja kot popolne sprostitvene dejavnosti je utopična in škodljiva tako knjigam kakor bralcem, saj zaradi nje vsak normalen bralec, ki mu branje občasno postane naporno, začne misliti, da branje preprosto ni zanj.

Normalno je, da branje od nas terja določeno mero zbranosti, da človek ob njem ne more »dati možganov na pašo« in da ga ne moremo primerjati z gledanjem serij ali igranjem računalniških iger.

Branje je bolj podobno teku, likovnemu ustvarjanju, igranju na instrument – skratka konstruktivni aktivnosti, med katero človek hrkati porablja in pridobiva energijo, se sprošča in napenja hkrati, napreduje, se izboljšuje in se gradi. Je tiste vrste aktivnost, h kateri se v začetku moramo siliti, nato pa postane prijetna.

10. Tudi najzavzetejši bralci imajo življenjska obdobja, ko preprosto ne berejo …

… in s tem ni nič narobe. Res je, da so vnovični začetki nekoliko zahtevni, in da zaradi daljših bralskih premorov v svojem življenju preberemo nekoliko manj knjig, a najvažneje je, da beremo, kolikor nam ustreza in ko nam to ustreza.

Če nastopi življenjsko obdobje, ko ne premoremo energije, časa ali volje, potrebne za deset strani knjige dnevno, je morda najbolje, da počakamo, da tako obdobje mine, in se ne silimo k branju. Tako početje bi bilo brezplodno ali celo kontraproduktivno. V nas pa bi utegnilo po nepotrebnem vzbuditi odpor do knjig. Najboljša lastnost knjig je, da se s časom ne spreminjajo, in da nas bodo zmeraj in brez zadržkov počakale.