Si papež Janez Pavel II. zares zasluži svetništvo?

Papeža Janeza Pavla II. (Karel Wojtyla) ni potrebno posebej predstavljati. V svoji 27 letni papeški službi (1978–2005) se je ljudem vtisnil v spomin kot papež, ki je prepotoval praktično ves svet. Ravno na pobudo množic je bil dokaj hitro razglašen za svetnika. Ob tem se mnogi sprašujejo ali se ni Cerkev ob njegovi razglasitvi prenaglila. Sedaj pa prihajajo na dan zadeve, ki postavljajo senco na njegovo svetništvo.

Preberite tudi:

Vatikan sporoča škofom, naj vsako spolno zlorabo prijavijo policiji

Vatikan objavil poročilo o spolnih zlorabah

S postopkom za svetništvo Cerkev dokazuje, da je določen umrli v nebesih

Najprej razjasnimo kaj pomeni svetništvo? Svetnik je tisti, ki je za časa zemeljskega življenja živel v globoki povezanosti z Bogom. Na podlagi popolne predanosti z Bogom, se v trenutku, ko prestopi prag smrti, preseli v večno življenje v nebesih. Svetnik je torej tisti, ki doseže popolno nebeško blaženost.

Cerkev za nekatere ljudi sproži postopek za svetništvo. Prva stopnja svetništva je t.i. beatifikacija, druga pa je končna stopnja, ki ji rečemo svetništvo. Na podlagi zbrane dokumentacije, ki naj bi dokazovala človekovo svetništvo, Cerkev po končanem postopku razglasi, da je ta oseba svetnik, ki zagotovo biva v nebesih.

Pri Janezu Pavlu II. so naredili izjemo pri postopku

Cerkveno pravo tudi določa, da se lahko postopek za beatifikacijo začne šele pet let po smrti kandidata. To določilo ima praktičen pomen. Gre za to, da se v ljudeh in predvsem v tistih, ki vodijo postopek umirijo določena čustva, z namenom, da bi se izognili vsaki pristranskosti. Pri Janezu Pavlu II. je njegov naslednik Benedikt XVI. naredil izjemo, saj so postopek začeli takoj po njegovi smrti.

Že na njegovem pogrebu je bilo moč slišati vzklike »subito santo«, kar pomeni, »takoj svetnik«. Cerkev je vse bolj glasnim zahtevam po takojšnjem začetku postopka popustila. Postopek je potekal dokaj gladko, zato ga je Benedikt XVI. 1. maja 2011 razglasil za blaženega, za svetnika pa ga je razglasil papež Frančišek, 27. aprila 2014.

Janez Pavel II. je dejavno prispeval k padcu komunizma

Ob nenavadno hitro sproženem postopku je marsikdo izkazoval tudi pomisleke. Da so pomisleki nekaterih upravičeni, se izkazuje v različnih aferah, ki prihajajo v zadnjem času vse bolj na površje. Pri tem gre predvsem za vprašanje odnosa Janeza Pavla II. do spolnih škandalov in do t.i. teologije osvoboditve.

Ob tem nikakor ne želimo zanikati velikih potez Janeza Pavla II., ki so celo prispevale k novi podobi sveta. Nihče namreč ne more zanikati, da je močno vplival na to, da so se v vzhodni Evropi komunistični režimi porušili kot hišica iz kart. Doma je bil iz komunistične Poljske, zato je komunizem izkusil na lastni koži.

Sporno enačenje komunizma in teologije osvoboditve

Če je dobro vedel, kakšno zlo je prinesel komunizem v delu Evrope, mu je po drugi strani to vedenje škodovalo pri obravnavi teologije osvoboditve v Srednji in Južni Ameriki. Janez Pavel II. je namreč teologijo osvoboditve obravnaval praktično identično kot komunistične režime v Evropi, kar se je kasneje izkazalo za zmotno.

Bistvena razlika med Evropo in Ameriko je v tem, da so se teologi osvoboditve, med katerimi so bili v glavnem duhovniki, zares zavzemali za brezpravne množice, ki so bile vsak trenutek izpostavljene na milost in nemilost takratnim vladajočim desničarskim vojaškim huntam.

Škof Oscar Romero je postal žrtev tistih, ki so zatirali uboge

Med temi, ki se je zavzemal za brezpravne množice ubogih je bil tudi salvadorski škof Oscar Romero. Ta je Janezu Pavlu II., leta 1979, ko je bil na obisku v Mehiki, želel predstaviti položaj, ki ga doživljajo ubogi in vlogi duhovnikom pri tem. Pri papežu je naletel na »gluha ušesa«.

Zaradi njegovega nenehnega zavzemanja za uboge, je kmalu postal trn v peti vojaški hunti. 24. marca 1980 so ga skrajneži ravno med povzdigovanjem med sveto mašo ustrelili. Mnogi so takrat videli vzrok za umor v tem, da so skrajneži dobili pogum v nestrinjanju Janeza Pavla II. z Romerom.

Janez Pavel II. ga je leta 1997 povzdignil v Božjega služabnika, s čimer je naznanil postopek za njegovo beatifikacijo. Kljub navidezni pripravljenosti se v Vatikanu z Romerom niso resno ukvarjali, saj je bil postopek praktično zamrznjen. Zadevo je ponovno zagnal Benedikt XVI., za svetnika pa ga je razglasil Frančišek 14. oktobra 2018.

Janez Pavel II. se ni veliko ukvarjal s spolnimi škandali

Janeza Pavla II. bremenijo tudi spolne afere, posebej njegovo neukrepanje ob očitnih znakih zlorab. Najbolj sveža je zadeva McCarrick, v kateri so dokazana številne spolne zlorabe s strani kardinala Theodorja McCarricka, ki ga je ravno Janez Pavel II. povišal v kardinala, kljub temu da so bile njegove zlorabe že praktično povsem javno znane.

Bremenilno za papeža je tudi obnašanje nekdanjega dunajskega nadškofa kardinala Hansa Gröerja. Na to mesto ga je Janez Pavel II. imenoval leta 1986. Na dan so prihajale obtožbe o Gröerjevih zlorabah kandidatov za duhovništvo. Ko so se pojavile obtožbe o njegovih posilstvih, so te izzvale proteste po Avstriji.

Šele pod hudim pritiskom javnosti je Vatikan proti njemu sprožil preiskavo. Ko je bila zadeva dokazana, je papež od njega zahteval, da zapusti Avstrijo in se odreče vsem položajem v Cerkvi. Kljub temu se mu je papež ob njegovi smrti zahvalil za »veliko ljubezen do Kristusa in Cerkve«.

Afera Marcial Maciel

Omenimo še eno afero – Marcial Maciel. To je ime duhovnika in ustanovitelja katoliškega reda Kristusovi legionarji. Na čelu reda je bil med 1941 in 2005. Na zunaj je bil predstavljen kot karizmatičen voditelj z veliko duhovno globino. 

V resnici gre za človeka, ki je bil »multi spolno« usmerjen in je to usmerjenost tudi redno udejanjal. Zlorabljal je ljudi vseh starosti in obeh spolov, celo lastne otroke. Znano je, da je oče šestih otrok, s tremi različnimi ženskami. Pri njegovi spolni dejavnosti je značilno, da gre v glavnem za posilstva.

Z afero Maciel je razčistil šele Benedikt XVI.

Leta 1998 je podalo obtožnico zoper njega devet bivših legionarjev, ki jih je Maciel zlorabljal. Ker je bil tesen prijatelj Janeza Pavla II. in je imel hkrati veliko finančno moč, se postopek zoper njega ni začel. Edini, ki se mu ni pustil vplivati je bil Joseph Ratzinger, takratni prefekt za nauk vere.

Ko je Ratzinger leta 2005 postal papež Benedikt XVI. je bila ena izmed prvih njegovih nalog opraviti z Macielom. Maja 2006 ga je suspendiral iz duhovniške funkcije in mu ukazal naj preostanek življenja preživi v pokori in molitvi. Marcial Maciel je umrl leta 2008.

Lahko ob obravnavanih zadevah dvomimo v svetništvo Janeza Pavla II.?

Primeri spolnih afer in neposrečene obravnave teologije osvoboditve, nakazujejo dvom o svetništvu Janeza Pavla II. Res je, da je vsak človek, vključno z visokimi cerkvenimi dostojanstveniki, podvržen nepopolnostim in drugim človeškim zakonitostim.

Pri obravnavi Janeza Pavla II. nikakor ne želimo zanikati njegovega velikega prispevka, ki ga je vložil v napredek in predvsem v osvoboditev človeštva izpod določenih diktatur. Prav tako ne želimo zanikati njegove trdne vere in odnosa z Bogom in njegove ljubezni do človeštva.

Po drugi strani pa se od nekoga, ki je pred Cerkvijo razglašen za svetnika pričakuje, da bo vsaj približno pravilno odreagiral ob očitnih kriminalnih dejanjih, kakor so spolne zlorabe. Vsakršno prikrivanje je namreč oddaljeno od duha svetništva, saj je bistvo svetništva v tem, da je človek vedno iskren tako pred Bogom kot pred ljudmi.

»Resnica vas bo osvobodila« (Jn 8,32)

Zgornji primeri kažejo, da pri Janezu Pavlu II. ne gre samo za trenutke slabosti, ampak za njegovo držo, ki je bila očitno zelo oddaljena od resnice. Morda ne bi bilo napačno, če bi se Cerkev v bližnji prihodnosti odločila, da bi začela s ponovnim postopkom, ki bi dokazal upravičenost ali neupravičenost njegovega svetništva.

To bi bil po vsej verjetnosti prvi tovrstni postopek, vendar bi lahko prispeval k očiščenju in verodostojnosti Cerkve. Bistveni razlog za množični upad vernikov ni toliko v odkrivanju različnih afer, ampak predvsem v prikrivanju resnice. Pri tem so nam lahko za vodilo Kristusove besede: »Resnica vas bo osvobodila« (Jn 8,32).