Naprej na vsebino

Nesposobnost kot razlog za odpoved delovnega razmerja

Marsikdo zmotno misli, da zaposlitev za nedoločen čas pomeni hkrati zagotovilo, ki onemogoča prekinitev delovnega razmerja s strani delodajalca. To seveda ne drži, saj Zakon o delovnih razmerjih omogoča redno odpoved o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, oz. nedoseganja pričakovanih rezultatov (89. člen, t.1.).

Preberite tudi:

Ni treba študirati, zavod vas napoti na »sanjsko« delovno mesto

Zaradi objave na socialnem omrežju lahko ostanete brez zaposlitve

Nesposobnost je predvsem v nedoseganju pričakovanih rezultatov

Nedoseganje pričakovanih rezultatov se kaže v neizpolnjevanju nalog, ki so določena v pogodbi o zaposlitvi. Kateri so ti rezultati je seveda odvisno od posameznega delovnega mesta, ki zahteva določene delovne naloge in obveznosti. Na splošno so to delovni rezultati, ki so vezani na čas, količino in kvaliteto.

Marsikdo zmotno misli, da zaposlitev za nedoločen čas pomeni hkrati zagotovilo, ki onemogoča prekinitev delovnega razmerja s strani delodajalca.
Marsikdo zmotno misli, da zaposlitev za nedoločen čas pomeni hkrati zagotovilo, ki onemogoča prekinitev delovnega razmerja s strani delodajalca.
Vir slike: ZES.si

Primer zaposlitve zavarovalnega zastopnika

Za primer si vzemimo zaposlitev zavarovalnega zastopnika. V pogodbi o zaposlitvi je med zastopnikom in njegovim delodajalcem zapisano, koliko novih zavarovanj je dolžan skleniti in v kolikem času, prav tako je zapisano, da se mora držati etičnih načel, ki jih nalagajo pravila o etičnem poslovanju.

To pomeni, da se s pogodbo o zaposlitvi zavarovalni zastopnik obveže, da bo v predpisanem času s strankami sklenil predpisano količino novih zavarovalnih pogodb. Pri delu se mora držati načela transparentnosti, kar pomeni, da mora strankam posredovati vse informacije, ki so ključnega pomena, za poznavanje določenega zavarovalnega produkta.

V primeru, da zavarovalni zastopnik ne dosega predpisanih rezultatov, lahko delodajalec poda redno odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti. Delodajalec mora podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga za odpoved (89. člen, t.3.)

Razlogi za odpoved so lahko tudi krivdne narave

Lahko se zgodi, da ima razlog za odpoved elemente kaznivega dejanja, kar je v zavarovalništvu dokaj pogost pojav. V tem primeru mora delodajalec podati odpoved o zaposlitvi najkasneje v 60 dneh od ugotovitve, da so nastali krivdni razlogi za odpoved. Zoper storilca je dolžan podati tudi kazenski pregon.

Primer krivdnega razloga za odpoved je, da zavarovalni zastopnik sicer dosega nadpovprečne rezultate, ob pa se tem poslužuje manipulacije in zavajanja. Tu gre za neposredno kršitev pogodbe o delovnih razmerjih. Takšen razlog je zadosten in utemeljen, da mu delodajalec poda redno odpoved o delovnem razmerju.

Če delodajalec delavcu priskrbi primerljivo delovno mesto za nedoločen v istem podjetju ali v pri drugem delodajalcu, potem mu ni dolžan izplačati odpravnine  .
Če delodajalec delavcu priskrbi primerljivo delovno mesto za nedoločen v istem podjetju ali v pri drugem delodajalcu, potem mu ni dolžan izplačati odpravnine.
Vir slike: Fisful of talent

Delodajalec lahko priskrbi delavcu novo delovno mesto

Pri odpovedi delovnega razmerja zaradi nesposobnosti je dolžan delavcu izplačati odpravnino. Višina odpravnine je odvisna od delovne dobe (108. člen, t. 2.). Če delodajalec delavcu priskrbi primerljivo delovno mesto za nedoločen v istem podjetju ali v pri drugem delodajalcu, potem mu ni dolžan izplačati odpravnine (91., 92. člen).

Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za prejšnje delovno mesto (91. člen, t. 5). V primeru, da delavec zavrne novo pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine (91. člen, t. 4). Delavec tudi ni upravičen do odpravnine v primeru odpovedi zaradi krivdnih razlogov.

Pri odpovedi je potrebno upoštevati predpisan odpovedni rok

Pri odpovedi delovnega razmerja je delodajalec dolžan delavca pisno seznaniti o razlogih za odpoved in mu hkrati omogočiti možnost za zagovor. Praviloma naj bi imel delavec možnost zagovora v treh dneh od seznanitve o odpovedi.

Odpovedni rok s strani delodajalca je od 15 do 30 dni, kar je odvisno od trajanja zaposlitve delavca. Če je delavec zaposlen pri delodajalcu do enega leta, je odpovedni rok 15 dni, če je zaposlen med enim in dvema letoma, je rok 30 dni. Nad dve leti zaposlitve narašča odpovedni rok za vsako leto dva dni, nikoli pa ne sme presegati 60 dni (94. člen, t. 3).

Zaščita poslovnih interesov

V čem je bistvo zakonske pravice odpovedi delovnega razmerja zaradi nesposobnosti delavca? Predvsem gre za zaščito poslovnih interesov delodajalca in podjetja za katerega je odgovoren. V primeru, da bi zaposlitev za nedoločen čas omogočala absolutno pravico delavca do nedotakljivosti delovnega razmerja, bi lahko nastajala velika poslovna škoda.

Če bi delavec hipotetično zgolj prihajal na delovno mesto in bi zgolj »odsedel« predvideni delovni čas, bi mu bil delodajalec sicer dolžan izplačati zakonsko predpisano višino plače, delavec pa ne bi za to nič naredil. Če bi to pravico izkoriščali vsi zaposleni, potem bi bili kmalu priče kolapsu gospodarskega sistema.

Zakon o delovnih razmerjih ne ščiti samo delodajalca, ampak ščiti celotni gospodarski sistem.
Zakon o delovnih razmerjih ne ščiti samo delodajalca, ampak ščiti celotni gospodarski sistem. Vir slike: Fenfer Bender

Razmislek o zakonsko predpisanih nagradah za vestno delo

Zakon o delovnih razmerjih ne ščiti samo delodajalca, ampak ščiti celotni gospodarski sistem. Prav je tudi, da delavci opravljajo svoje delo vestno v skladu z delovno zakonodajo. Da pa bi bilo delo s strani delavcev bolj učinkovito je primerno, da bi delodajalci ob določenih priložnostih delavca stimulirali z nagradami.

Kljub temu da imajo nekatera podjetja že utečeno tovrstno prakso, morda ne bi bilo napačno, če bi bile nagrade za vestno opravljeno delo tudi zakonsko predpisane. S tem bi lahko zmanjšali delovno nesposobnost in hkrati izboljšali delovno uspešnost.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice