Plače nižje, razpoloženje potrošnikov slabše

Medtem ko plače v Sloveniji padajo, se slabša tudi razpoloženje potrošnikov. Slednji so vse bolj pesimistični glede gospodarskih razmer v državi.

Po podatkih državnega statističnega urada je povprečna plača za september v Sloveniji znašala 1799,07 evra bruto oziroma 1169,52 evra neto. Od plače za avgust sta bili obe nižji nominalno za 0,7 odstotka, realno pa za 0,3 odstotka.

Preberite tudi:

Minimalna plača v Sloveniji nas uvršča na osmo mesto v EU

Tudi v času negotovosti se da živeti svoje življenje

Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, in ne glede na število vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo, bi bila povprečna bruto plača za september nominalno za 0,2 odstotka višja od tiste za avgust.

Povprečna bruto plača za september je bila v zasebnem sektorju za 1,3 odstotka nižja od plače za avgust, medtem ko je bila v javnem sektorju za 0,3 odstotka višja. V institucionalnem sektorju država je bila višja za 0,9 odstotka.

Povprečna bruto plača za september je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Dosegla je 2533,97 evra.

Septembra se je najbolj znižala v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Znižala se je za devet odstotkov, predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za september. Najbolj ali za 2,9 odstotka pa se je zvišala v dejavnosti izobraževanja.

Povprečna mesečna bruto plača se je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala nominalno za 5,5 odstotka, realno pa za 5,3 odstotka.

Povečala se je v večini dejavnosti, najopazneje v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, in sicer za 12,9 odstotka. Znižala se je le v dejavnosti gostinstva, za 1,9 odstotka.

Razpoloženje potrošnikov s padcem že tretji mesec zapored

Glede na podatke statističnega urada je ob nižjih plačah slabše tudi razpoloženje potrošnikov. Slednje je bilo v Sloveniji novembra tretji mesec zapored slabše kot mesec prej. Novembra se je poslabšalo za šest odstotnih točk.

Vrednost kazalnika zaupanja so novembra znižali vsi štirje kazalniki, ki ga sestavljajo. Pričakovanje potrošnikov glede števila brezposelnih se je poslabšalo za osem odstotnih točk, pričakovanje glede gospodarskih razmer v državi za sedem odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja za pet odstotnih točk in pričakovanje potrošnikov glede varčevanja za dve odstotni točki.

Med preostalimi kazalniki se je novembra v primerjavi z oktobrom najbolj izrazito poslabšal kazalnik gospodarskega stanja v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih, in sicer za devet odsotnih točk. To je bila najnižja vrednost tega kazalnika po decembru 2013, je navedel urad.

Na letni ravni je bilo novembra razpoloženje potrošnikov nižje za 21 odstotnih točk. Od povprečja preteklega leta je bilo nižje za 29 odstotnih točk.

Vrednost tega kazalnika je znižalo poslabšanje treh kazalnikov pričakovanj, in sicer pričakovanje glede števila brezposelnih (za 40 odstotnih točk), pričakovanje glede gospodarskega stanja v državi (za 31 odstotnih točk) in pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu (za 18 odstotne točke). Pričakovanje glede varčevanja se je nekoliko izboljšalo (za eno odstotno točko).

Cene industrijskih proizvodov ostajajo nespremenjene

Cene industrijskih proizvodov se po podatkih statističnega urada oktobra v primerjavi s septembrom niso spremenile. Nespremenjene so bile tudi v primerjavi z oktobrom lani.

Na mesečni ravni so se cene proizvodov za prodajo na domačem trgu zvišale za 0,3 odstotka, cene proizvodov, ki so bili prodani na tujih trgih, pa so se znižale za 0,2 odstotka.

Cene industrijskih proizvodov za prodajo na trgih držav v evrskem območju so se oktobra na mesečni ravni znižale za 0,2 odstotka, prav tako so se cene proizvodov za prodajo na trgih držav zunaj evrskega območja v povprečju znižale za 0,2 odstotka, so zapisali na statističnem uradu.

Med skupinami dejavnosti po namenu porabe industrijskih proizvodov so se oktobra na mesečni ravni znižale cene proizvodov za široko porabo (za 0,1 odstotka). Cene proizvodov za investicije, cene surovin in cene energentov so se v povprečju zvišale za 0,1 odstotka.

Cene proizvodov so se glede na prejšnji mesec izraziteje znižale v proizvodnji oblačil (za 2,2 odstotka) in v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 1,2 odstotka). Izraziteje pa so se zvišale v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za en odstotek).

Na letni ravni so se cene proizvodov, ki so bili prodani na domačem trgu, zvišale za 0,9 odstotka. Cene proizvodov, ki so bili prodani na tujem trgu, so se znižale za 0,9 odstotka. Cene proizvodov, prodanih na trgih držav v evrskem območju, so bile nižje za 0,5 odstotka, medtem ko so bile cene v neevrskem območju nižje za 2,1 odstotka.

V enem letu so se najizraziteje znižale cene v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za pet odstotkov) in v proizvodnji kovin (za štiri odstotke). Opazneje so se zvišale cene v zbiranju, prečiščevanju in distribuciji vode (za 11,3 odstotka).