Imam se pravico odločiti, kako me bodo zdravniki zdravili

V kakšnem filmu, nadaljevanki ste verjetno že opazili prizor, kjer zdravniki niso smeli oživljati pacienta, ker naj bi bila takšna njegova želja. Ste vedeli, da imamo že od 2008 tudi v Sloveniji to možnost?

Večini je dobro zdravje in kvalitetna zdravstvena oskrba največja želja, hkrati pa je to pravica vsakega izmed nas. Ta pravica je podrobno urejena v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP).

Med drugim zakon v svojem 34. členu določa, da lahko vsak polnoleten pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, izrazi voljo o tem, kakšna naj bo njegova oskrba v primeru, da sam ne bo več sposoben odločati o sebi.

Preberite tudi:

Je moj zdravstveni karton res moj?

Zapiralo se je prepočasi, osrednji mediji pa delo zdravnikov še otežujejo

Pravica do vnaprej izražene volje daje možnost odločanja o tem, kakšna naj bosta oskrba in zdravljenje. Vsaka polnoletna oseba, ki je sposobna odločati o sebi, določi svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki ima pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in zdravstvenim stanjem posameznika.

Pozitivna in negativna izražena volja

Vnaprej izražena volja je tako lahko pozitivne ali negativne narave v razmerju do življenja. Če se oblikuje želja po ohranitvi življenja in določi, naj se ne prekinjajo dejanja, s katerimi se bo oseba ohranjala pri življenju, dokler ne nastopi naravna smrt, imenujemo pozitivno vnaprej izraženo voljo.

Nasprotje omenjene volje je negativna vnaprej izražena volja, s katero se natančno določi, katera dejanja se smejo izvajati za primer neozdravljive bolezni ali nepopravljive poškodbe. V vseh primerih je temeljna pravica – pravica do dostojanstvene smrti.

Običajno se vprašanja vrtijo okoli agresivnih obravnav posameznika, npr. če se ohranja posameznika pri življenju, kljub temu da umira in ni upanja na ozdravitev.

Voljo posameznika je nujno treba upoštevati, še zlasti pod pogojem, da ni utemeljenega dvoma, da bi posameznik voljo v teh okoliščinah spremenil oziroma preklical.

Vsekakor pa mora biti volja predhodno izražena brez napak, svobodno, resnično, določeno in razumljivo. O pravi in svobodni volji ne moremo govoriti takrat, ko je posameznik pod vplivom sile, grožnje ali prevare.

Kdaj se uporablja vnaprej izražena volja

34. člen ZPacP določa dva položaja, v katerih morajo zdravniki in tudi svojci upoštevati vnaprej izraženo voljo o tem, kakšne zdravstvene oskrbe posameznik ne dovoljuje v primeru, da sam ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve:

a) če bi trpel za hudo boleznijo, ki bi v kratkem času vodila v smrt in bi zdravljenje samo podaljševalo preživetje (v tem primeru je pacientova volja za zdravnika zavezujoča),

b) če bi mu medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bi bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bi dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase (v tem

primeru mora biti volja pacienta upoštevana kot smernica pri odločanju o

zdravljenju).

V prvem primeru je govora o terminalni fazi bolezni oziroma poškodbi ali o umirajočemu bolniku. ZPacP posamezniku v tem primeru ponuja možnost, da se odloči, ali bo ob bližajoči se smrti dovolil intenzivnejše posege in oskrbo, ki pa ne dajejo upanja na ozdravitev, temveč samo podaljšujejo preživetje.

Če posameznik zavrača takšne ukrepe, je ta njegova volja za zdravnika zavezujoča.

Kadar posameznik zavrača ukrepe za podaljševanje življenja v situaciji, ko bi zaradi bolezni ali poškodbe izgubil sposobnost sam skrbeti zase, je njegova izražena volja za zdravnike zgolj smernica pri zdravljenju.

Niti v prvem niti v drugem primeru pa zdravnik ni dolžan upoštevati vnaprej izražene volje, če se pri njem pojavi dvom, da bi posameznik svojo izjavo o zavrnitvi zdravstvene oskrbe preklical.

Vnaprej izraženo voljo je treba podati na privolitvenem obrazcu

V kolikor bi se odločili, da svojo voljo o zdravljenju uveljavite, morate le-to podati v pisni obliki na privolitvenem obrazcu, ne sme pa biti starejša od petih let in jo lahko posameznik kadarkoli prekliče.

Omejitev veljavnosti izjave je določena z namenom čim bolj izključiti dvome o pravi volji izdajatelja. V praksi se lahko tudi zgodi, da posameznik, ki je izrazil voljo, izgubi sposobnost odločanja nekaj dni pred iztekom veljavnosti izjave, kar pomeni, da zdravnik po preteku petih let ni več upravičen upoštevati vnaprej izražene in nedvomne volje, ker ta ni več veljavna, čeprav je nesposobnost za odločanje nastopila še v času veljavnosti izjave.

V takšnem primeru je v skladu s teološko razlago treba šteti, da izjava volje izgubi veljavnost po petih letih samo, če pacient do tega roka ne postane nesposoben odločati o sebi. V nasprotnem primeru vnaprej izražena volja velja do smrti.

Glede štetja roka petih let veljajo splošna ustavnopravna pravila štetja rokov – bistvena je datiranost izjave.

Dolžnost izbranega osebnega zdravnika, kar je hkrati pravica posameznika, je, da mu ob prisotnosti zastopnika pacientovih pravic pojasni pomen, namen ter posledice njegove odločitve.

To pojasnilo hkrati zapišejo na privolitveni obrazec. Za veljavnost izjave morajo biti izpolnjene predpostavke iz petega odstavka 34. člena ZPacP: »Izbrani osebni zdravnik in zastopnik pacientovih pravic pacienta pred izjavljanjem vnaprej izražene volje natančno poučita o pomenu in posledicah njegove odločitve. Ugotovitev identitete pacienta, ugotovitve glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena, osnovna pojasnila ter podpisi pacienta, izbranega osebnega zdravnika in zastopnika pacientovih pravic so sestavni del obrazca iz 27. člena tega zakona.«

ZPacP za vnaprej izraženo voljo ne zahteva pisne oblike z overjenim podpisom, kot to zahteva za zdravstvenega pooblaščenca.

Pogoji, da je vnaprej izražena volja veljavna

ZPacP je določil dva pogoja, ki ju mora oseba izpolnjevati, da lahko veljavno izrazi svojo voljo:

• Starostna omejitev

Starostna meja je določena na 18 let, ko oseba pridobi popolno poslovno sposobnost.

• Sposobnost odločanja o sebi

Izpolnjen mora biti tudi pogoj, da je posameznik sposoben odločanja o sebi. Sposobnost odločanja o sebi je sposobnost, da oseba samostojno uveljavlja pravice iz ZPacP, še zlasti če odloča o izvedbi medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe. Posameznik je sposoben odločanja o sebi, če je glede na starost, zrelost, zdravstveno stanje ali druge osebne okoliščine sposoben razumeti pomen in posledice upravljanja pravic iz ZPacP, še zlasti privolitve, zavrnitve ali preklica zavrnitve medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe.

Če posameznik izpolnjuje navedena pogoja, ima pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če:

• bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve,
• bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem času ob ustreznem medicinskem posegu ter pravilni zdravstveni oskrbi vodila v smrt in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanja trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje,
• bi mu medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase.

Da bo vnaprejšnja izjava volje veljavna, morajo torej biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• starost 18 let;
• sposobnost odločanja o sebi;
• pisnost in overitev podpisa pacienta;
• če je v primeru z zakonom določeno drugače;
• izrecna poučitev izbranega zdravnika;
• petletna časovna omejitev.

Določitev »skrbnika« zdravstvenega stanja

Šele ko posameznik izpolnjuje zgoraj navedena pogoja, lahko določi osebo, ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločila o njegovi zdravstveni oskrbi in ostalih pravicah.

Tudi ta oseba mora biti sposobna odločanja o sebi in mora biti starejša od 18 let. Posameznikov zdravstveni pooblaščenec – »skrbnik« ima pravico do seznanitve z

zdravstveno dokumentacijo, zdravstvenim stanjem ter s pojasnili, ki so potrebna za odločanje o zdravstveni oskrbi.

V pooblastilu, overjenem pri notarju ali na upravni enoti, posameznik natančno določi navodila, smernice glede zdravljenja ter morebitne omejitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim stanjem.

»Skrbnik« lahko učinkovito odloča o zdravstveni oskrbi le, kadar ima možnost, da se seznani z zdravstveno dokumentacijo in informacijami o zdravstvenem stanju. To pa lahko stori, če ima za to izrecno pooblastilo, kar pomeni, da to pravico izvršuje kot lastno.

Prav tako ima pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo tudi na podlagi pooblastilnega razmerja, saj je pooblaščen za uveljavljanje vseh pravic po tem zakonu, torej tudi pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo. Pravico »skrbniku« lahko v pooblastilu omeji le pisec pooblastila, ne more pa mu je v celoti odvzeti. Navodila so lahko tudi takšna, da mora »skrbnik« določeno zdravstveno oskrbo zavrniti.

»Skrbnika« je dovoljeno imenovati samo za odločanje o sebi, tako ne morejo starši oziroma skrbniki določiti »skrbnika« za svoje otroke. »Skrbnik« prav tako nima pravice pooblastila prenesti na koga drugega.

Za različna medicinska področja se lahko pooblasti različne »skrbnike«. Vsak od njih je zadolžen za svoje pristojnosti, zato med njimi praviloma ne bi smelo prihajati do sporov. Problem bi lahko nastal, kadar bi bolezen zadevala več medicinskih področij, za katere bi bilo upravičenih več »skrbnikov«.

Pooblastilo lahko posameznik kadarkoli prekliče s pisno izjavo, za katero se ne zahteva overitve. Prav tako se lahko »skrbnik« kadarkoli s pisno izjavo odpove svoji zadolžitvi, razen če bi odpoved lahko povzročila resno zdravstveno škodo.