MIZŠ končno sprejelo sklepe o ocenjevanju in le enem semestru

Otroci, mladostniki in študentje se že več kot mesec dni šolajo na daljavo, a glede na epidemiološko sliko se še vsaj nekaj časa ne bodo vrnili v šolske klopi. Pred tedni smo prvi opozorili na problematiko ocenjevanja, takrat se MIZŠ še ni zdelo nujno, da bi kaj spreminjali. Po soočenju v oddaji Tarča in poročilu inšpekcije ter priporočilom so se na MIZŠ le zganili.

Preberite tudi:

Omejitve ostajajo, šolanje od doma za vse

Šolanje od doma – »Oh, hell NO! I’m not ready for this s*!«

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je tako danes le podpisala sklepe o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih in srednjih ter v glasbenih šolah v tekočem šolskem letu. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kaj bo s študenti in seveda, kaj bo že drugo leto »prijaznih ocen« pomenilo za vpise v srednje šole in fakultete.

To šolsko leto bo potekalo v enem ocenjevalnem obdobju

Vzgojno-izobraževalno delo v šolah se bo v letošnjem letu izvajalo v enem ocenjevalnem obdobju, ki traja od 1. septembra 2020 do 24. junija 2021, razen seveda za devetošolce in maturante, za katere se šolsko leto zaključi prej.

Ocenjevanje znanja se bo tako v osnovni šoli izvajalo v razredu, v času izobraževanja na daljavo pa lahko tudi individualno. Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko (kemija, geografija, zgodovina, naravoslovje …), se znanje oceni najmanj dvakrat v šolskem letu. Če se predmet, za katerega sta s predmetnikom določeni manj kot dve uri tedensko (glasbena vzgoja, likovna vzgoja, etika …), izvaja po fleksibilnem predmetniku, se znanje učenke oziroma učenca oceni najmanj enkrat. Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni več kot dve uri tedensko (slovenski jezik, matematika, tuji jezik, športna vzgoja), pa se znanje ocenjuje najmanj trikrat v šolskem letu.

Pri nauku o glasbi in solfeggiu v glasbeni šoli se znanje oceni najmanj trikrat v ocenjevalnem obdobju, pri čemer ne smejo biti vse ocene pridobljene na podlagi pisnih izdelkov. Pri pouku instrumenta in petja se znanje oceni najmanj trikrat v ocenjevalnem obdobju, pri pouku plesa, komorne igre in orkestra pa vsaj dvakrat.

Srednje šole morajo uskladiti šolska pravila ocenjevanja znanja, kot so načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja in načrtom ocenjevanja znanja. Prav tako morajo določiti potrebno število ocen pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu v posameznem ocenjevalnem obdobju. Učitelji oziroma strokovni aktivi morajo načrte ocenjevanja znanja uskladiti in dijake seznaniti z roki za ocenjevanje znanja.

Ocenjevanje in delo v osnovni šoli

Zavod RS za šolstvo je v svojih priporočilih predlagal, da naj se v času izvajanja pouka na daljavo učencev osnovne šole ne ocenjuje. Učitelji naj raje posebno pozornost posvetijo preverjanju znanja in doseganju ciljev.

 Zavod za šolstvo meni, da bo ocenjevanje, zlasti v obliki pisnih preizkusov in ustnega ocenjevanja možno izvajati, ko se učenci vrnejo v šole. Zmanjšano potrebno minimalno število ocen v ocenjevalnem obdobju naj v praksi ne izpade kot možnost zgolj pisnega preverjanja znanja, kar bi imelo za posledico preobremenitev učencev in odmik od strokovno utemeljenih načinov in oblik preverjanja znanja z ocenjevanjem.

Predlagajo, da po vrnitvi učencev k pouku v šolo učiteljski zbori pripravijo skupni načrt ocenjevanja znanja in naj velja, da naj večina pridobljenih ocen ne bo pridobljena na pisni način. Povratek učencev v šolo naj bo potem v prvi vrsti namenjen preverjanju in utrjevanju znanja ter odpravljanju vrzeli oz. poglabljanju znanja.

Učitelji naj bi ob prihodu nazaj v šolske klopi posebno pozornost namenili učencem 1. razreda, ki rutin v šolskem učnem okolju še niso mogli povsem usvojiti. Prav tako naj učitelji delo v razredu načrtujejo postopno in premišljeno, po korakih. V razredih mora biti zagotovljen čas za t. i. uvajalno, prehodno obdobje.

V času povratka v šole zavod za šolstvo predlaga redne jutranje rutine, redna spodbudna sporočila razrednika/učitelja, seznanjanje z informacijami za ustvarjanje občutka predvidljivosti, vaje za umirjanje in čuječnost itd.

Pri načrtovanju dela z učenci je treba upoštevati dejstvo, da so učenci že daljše obdobje izpostavljeni stresu glede epidemije. Otroke je treba ponovno uvesti v ukrepe in jih osmisliti. Treba je načrtovati čas in dejavnosti za pogovor z učenci. Učenci naj povedo, s kakšnimi občutki in pričakovanji se vračajo v šolske klopi.

Zavod še priporoča, da po vrnitvi učencev v šolo šole izpostavijo naslednje splošne poudarke:

• Učitelj naj v prvi fazi izvajanja pouka v razredih nameni čas pregledu opravljenega dela na daljavo, preverjanju predznanja in dokazov. Pri tem naj se učitelj izogne kontroli tega, ali so učenci v času izobraževanja na daljavo opravili vse naloge in zbrali vsa gradiva itd. Preverjanje naj bo namenjeno predvsem ugotavljanju stopnje razumevanja in vrzeli v znanju ter usvojenih veščin v času pouka na daljavo. V tem obdobju naj učitelj poveže obravnavane cilje in vsebine iz časa pred zaprtjem šole z novimi načrtovanimi cilji.
• Prednost naj ima doseganje ciljev in poglabljanje znanj, potrebnih za nadgradnjo v prihodnjih razredih.
• Ko učitelj ugotovi stanje v razredu, naj opravi pregled in spremembo letne priprave. Pri pregledu letne priprave naj bo v ospredju sledenje temeljnim ciljem. Z realizacijo načrtovanega naj nadaljuje na osnovi informacij, ki jih dobi od učencev. Učitelj naj za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela načrtuje cilje, ki jih je mogoče realizirati do konca leta. O tem se na šoli dogovori strokovni aktiv.
• Učitelji naj bodo še posebej občutljivi in usmerjeni na doživljanje občutka varnosti ter na zmanjšanje negotovosti v šolskem okolju, zato naj bo šolski vsakdan jasno strukturiran in predvidljiv.
• Učitelj naj načrtuje tudi čas za socialno-emocionalno učenje in krepitev odnosov v oddelku.
• Pri načrtovanju dejavnosti, urnika in obremenitev učencev naj sodelujejo vsi strokovni delavci, ki poučujejo isto skupino/oddelek učencev v osnovnem in razširjenem programu, oz. učitelji, ki poučujejo določen oddelek.
• Delo učencev naj bo usmerjeno v delo v šoli. Vse naloge in dejavnosti za utrjevanje in preverjanje doseženih ciljev naj učenci opravijo v šoli.
• V vseh razredih 1. VIO, še posebej 1. razredu, naj se zagotavlja učencem delo v kotičkih, kar omogoči načrtovanje dela na tedenski ravni in medpredmetno povezovanje.
• Pri načrtovanju prostega časa, igre ali samostojnega učenja v diferenciranih skupinah naj šole upoštevajo proste učilnice, ki so na šoli na voljo.
• Učitelj naj poskrbi za ustrezno, učinkovito in dovolj pogosto podajanje povratnih informacij učencem.
• Učitelj naj upošteva razlike med učenci, zato naj bodo navodila in aktivnosti individualizirani oz. diferencirani za učence različnih zmožnosti. Osnova za individualizirana navodila naj bo preverjeno predznanje in pogovor z učenci o dokazih o učenju, ki so jih prinesli iz pouka na daljavo. Pri delu z učenci s posebnimi potrebami se navodila in prilagoditev izvajajo na podlagi spremenjenih individualnih programov in ob prisotnosti učiteljev dodatne strokovne pomoči.
• Učitelj zagotovi več pomoči za učence, ki niso uspeli usvojiti temeljnih ciljev skozi pouk na daljavo. Pri izvedbi mu lahko pomagajo učitelji, ki sodelujejo pri izvajanju VI procesa v oddelku.
• Učitelj naj učencem omogoči, da znanje izkažejo na raznolike načine, naj zagotovi sprotno, kakovostno (vsebinsko) povratno informacijo in učenca z jasnimi navodili spodbudi, da izdelek izboljša.
• Učitelj naj učence usmeri tudi v dejavnosti, ki so jih učenci izvajali skozi pouk na daljavo in so posredno povezane s šolskim delom in ga neposredno podpirajo. S tem bo zagotovljena povezava s poukom na daljavo.
• Učitelj naj učence izdatno spodbudi k organiziranim, usmerjenim gibalnim dejavnostim s poudarkom na gibalni učinkovitosti, varnosti in razumevanju pomena gibanja.

Ocenjevanje in delo v srednjih šolah

Zavod je pripravil tudi priporočila za preverjanje in ocenjevanje znanja v srednjih šolah, s katerim so želeli izpostaviti ključne pogoje, načine in rešitve za izvedbo preverjanja in ocenjevanja na daljavo. Menijo, da bi predavatelj ves čas izvajanja izobraževalnega procesa moral s sprotnim preverjanjem znanja pridobivati povratne informacije o znanju posameznega dijaka. S tem si oblikuje realno sliko o znanju dijaka in na ta način ima priložnost, da dijaka s povratno informacijo usmerja v procesu učenja.

Ocenjevanje znanja naj torej sledi preverjanju znanja in naj ga učiteljski zbor posameznega oddelka vpeljuje koordinirano, postopno in v skladu z dogovorjenimi oblikami dela. Šole naj aktivnosti ocenjevanja izvajajo tako, da izobraževanje na daljavo predstavlja kontinuiteto vzgojno-izobraževalnega procesa.

Pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja, ki potekata na daljavo, naj se izhaja iz učnega načrta oz. kataloga znanja, raznolikih zmožnosti dijakov ter različnih pogojev dela na daljavo tako profesorjev kot tudi dijakov.

Zavod zato priporoča, da profesorji:

• razmislijo o najprimernejših načinih ocenjevanja na daljavo, pri čemer upoštevajo specifiko predmeta,
•  dijakom predstavijo, kaj se od njih pričakuje,
•  s predvideno vsebino in oblikami ocenjevanja znanja seznanijo dijake in preverijo, ali jim pogoji dela doma omogočajo predlagani način.

Preverjanje in ocenjevanje ter priprave na zaključek izobraževanja do začetka izvajanja mature oziroma do konca pouka v šolskem letu naj potekajo v skladu s šolskim koledarjem. Strokovni aktivi naj ustrezno prilagodijo načrte ocenjevanja v točkah, v katerih je to potrebno. Ocenjevanje znanja v oddelku mora potekati načrtovano in usklajeno. Spremembe pravil ocenjevanja naj šole javno objavijo in dijake še posebej seznanijo z uveljavitvijo novosti najmanj en teden pred ocenjevanjem.

Priporoča se, da se dijakom omogoči popravljanje in izboljševanje ocen, ki naj poteka na osnovi dogovora z učiteljem.

Od šole se pričakuje, da vzpostavi stik z vsemi dijaki. Pomembno je, da profesorji poznajo razmere, v katerih dijaki lahko sodelujejo v procesu izobraževanja na daljavo. Prav tako naj se pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja na daljavo izhaja iz različnih pogojev dela na daljavo in različno razvitih digitalnih kompetenc dijakov; preveri se naj, ali dijaki izpolnjujejo pogoje za predvideni način ocenjevanja.

Profesor naj ne obremenjuje dijakov z nalogami ali izdelki, za katere ni prepričan, da jih lahko v izrednih razmerah doma opravijo vsi dijaki.

Zavod predlaga, da naj se dijake ocenjuje na naslednje načine:

• ustni odgovori: v primeru, da se profesor odloči za ustno ocenjevanje v obliki videokonference, naj to poteka v manjši skupini dijakov (npr. 3 do 5) in napovedano (usklajeno z dijaki in drugimi učitelji v oddelku);
• pisni odgovori: priporočajo naloge, ki predvidevajo krajše esejske odgovore na izvirna vprašanja, ki zahtevajo povezovanje znanja, daljše pisne sestavke, avtentične naloge (reportaža, prispevek za šolsko spletno stran itd.);
• dnevnik projektnega dela, seminarske naloge, poročila, eseji, samostojna analiza domačega branja, videoposnetki;
• e-listovnik (kot zbirka dokazov o učenju, od katerih so nekateri lahko predmet ocenjevanja);
• učitelji zbirajo dokaze o znanju in opravljenih nalogah dijakov.