Smrtna kazen – rak rana sodobne civilizacije

Starejše generacije se še spomnimo procesa zoper Metoda Trobca, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora petih žensk, ki jih je med občevanjem umoril in nato zažgal v krušni peči. 25. novembra 1980 so Trobcu izrekli smrtno kazen, kar je zadnja izrečena sodba s smrtno kaznijo v Sloveniji. Sodbo so kasneje znižali na dvajset let zapora.
Preberite tudi:
Slovenija je smrtno kazen ukinila 1989 in potrdila z novo ustavo 1991
Zadnji obsojenec v Sloveniji, nad katerim je bila smrtna kazen dejansko izvršena, je bil Franc Rihtarič, ki je bil zaradi sedemdesetih kaznivih dejanj, obsojen na smrt z ustrelitvijo. Smrtno kazen so izvršili 30. oktobra 1959 v gramozni jami pri Hočah. Slovenija je smrtno kazen ukinila leta 1989.

Vir slike: The morning call
Takrat je na zvezni ravni za območje Jugoslavije še obstajala možnost smrtne kazni, vendar jo je Slovenija za svoje območje odpravila. Nova slovenska ustava
je uvedla določilo, da je človeško življenje nedotakljivo in, da v Sloveniji ni smrtne kazni (17. člen).
Edina država v Evropi s smrtno kaznijo je Belorusija
Kar se tiče odnosa do smrtne kazni velja, da imamo v Sloveniji, vsaj na pravnem področju, stvari civilizacijsko urejene. Podobno je tudi v drugih evropskih državah, vsaj kar se tiče držav znotraj Evropske unije. Edina evropska država, ki še ima uzakonjeno smrtno kazen je Belorusija.
Rusija ima pravno formalno še uzakonjeno smrtno kazen, vendar so dejansko zadnjo usmrtitev izvršili leta 1996. Od leta 1997 je uvedla moratorij na smrtno kazen, ki ga je leta 1999 potrdilo rusko ustavno sodišče. Alternativa smrtni kazni je danes dosmrtna ječa.
86% usmrtitev izvršijo v Iranu, Savdski Arabiji, Iraku in Egiptu
Če je na evropskem območju, z izjemo Belorusije, smrtna kazen praktično odpravljena, tega ne moremo govoriti za ostali del sveta. Od 195 držav je do leta 2019 odpravilo smrtno kazen 142 držav. Od držav, ki imajo še uzakonjeno smrtno kazen, kar 86% usmrtitev opravijo v Iranu, Savdski Arabiji, Iraku in Egiptu.

Vir slike: NBC News
Omenjene države se ravnajo po t.i. šeriatskem pravu, ki določa pravno ureditev v islamskem svetu. Tako v teh državah izrekajo smrtne kazni med drugim za odpad od islama, posilstvo, prešuštvo in homoseksualno ravnanje. Smrtne kazni izvršujejo z obglavljenjem, kamenjanjem, obešanjem in s streljanjem.
Neuradno naj bi Kitajska izvršila več tisoč smrtnih kazni letno
V omenjeno kvoto držav z največ izvršenimi smrtnimi kazni bi zagotovo lahko prištevali tudi Kitajsko, vendar ta podatke prikriva, zato ni moč ugotoviti koliko usmrtitev dejansko Kitajska tudi izvrši. Po navedbah Amnesty International naj bi Kitajska izvršila daleč največ usmrtitev na letni ravni, morda celo več tisoč.
Smrtne kazni postavljajo demokracijo v ZDA na kocko
Vsekakor lahko rečemo, da Združene države Amerike veljajo za eno izmed glavnih rak ran na področju smrtne kazni. ZDA naj bi veljale za vzor demokratičnih sistemov, še posebej, ker veljajo za svetovno velesilo. Kljub temu tam še vedno izvršujejo smrtne kazni in nič ne kaže, da bi, vsaj v bližnji prihodnosti, s tem prenehali.
Kazenska zakonodaja v ZDA je urejena na dveh ravneh, na zvezni in po posameznih zveznih državah. Na zvezni ravni so julija letos po sedemnajstih letih izvršile smrtno kazen nad Danielom Leejem, potem ko je bil spoznan za krivega za umor trgovca z orožjem, njegove žene in njune osemletne hčerke, leta 1996.
Smrtno kazen ima uzakonjeno 29 ameriških zveznih držav
Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da ima še vedno 29 od 50 ameriških zveznih držav
uzakonjeno smrtno kazen. Po podatkih iz leta 2018 je od leta 1998, ko je bilo izvršenih 295 smrtnih kazni, leta 2018 številka padla na 43. Ne glede na padec izvršenih smrtnih kazni, je tudi zadnji podatek zaskrbljujoč.
Smrtne kazni izvršujejo največkrat z injekcijo, še vedno pa so v veljavi ustrelitev, plinska celica, električni stol in obešenje. Zanimivo je tudi, da ZDA, poleg Somalije, nasprotuje ukinitvi smrtne kazni za otroke, kar jo uvršča med države, ki niso podpisnice konvencije Združenih narodov za pravice otrok.
Cerkev je na področju smrtne kazni do nedavnega dopuščala izjeme
Po kratkem pregledu zakonodaje posameznih držav, ki se nanašajo na smrtno kazen, še poglejmo kaj o tem pravi Katoliška cerkev. Cerkev na splošno zagovarja nedotakljivost človeškega življenja od spočetja do njegove naravne smrti. Kljub temu je na področju smrtne kazni še do nedavnega dopuščala določene izjeme.
V Katekizmu Katoliške cerkve je zapisano: »Kolikor za obrambo človeških življenj pred napadalcem in za zaščito javnega reda zadostujejo druga sredstva kakor pa je smrtna kazen in vojaške operacije, je treba dati prednost nekrvavim ukrepom.« (KKC 2267)
Papež Frančišek je odpravil izjeme pri smrtni kazni
Iz določila je razvidno, da je smrtna kazen v izjemnih primerih celo upravičena. Glede na zapisano je smrtna kazen dovoljena v primerih, kjer »ne zadostujejo druga sredstva«. Dileme in vse nejasnosti okrog smrtne kazni je 1. avgusta 2018 razrešil papež Frančišek.
Vsebino 2267. člena KKC je zamenjal z besedilom: »Dolgo časa je uporaba smrtne kazni s strani legitimne oblasti po pravilno speljanem procesu veljala za primeren odgovor na težo nekaterih zločinov in sprejemljivo sredstvo, čeprav skrajno, za zaščito skupnega dobrega. Danes pa je vedno bolj živa zavest, da se ne izgubi dostojanstvo osebe niti takrat, ko je nekdo zagrešil najtežje zločine… Zato Cerkev v luči evangelija uči, da je smrtna kazen nedopustna, saj napada nedotakljivost in dostojanstvo osebe, zato si odločno prizadeva za njeno odpravo po vsem svetu.«

Vir slike: Pixabay
Papež Frančišek je kot moralna avtoriteta Cerkve dokončno odpravil vse izjeme in nejasnosti, ki jih je Cerkev dopuščala v zvezi s smrtno kaznijo. Tako lahko z gotovostjo rečemo, da je ravnanje držav, ki imajo uzakonjeno smrtno kazen nekrščansko. V zvezi s tem je zanimivo, da vsakokratni na novo izvoljeni predsednik ZDA svoj mandat prične s prisego z roko položeno na Sveto pismo.
Migracije odpirajo tudi vprašanje odnosa do smrtne kazni v prihodnosti
ZDA, država in ureditev, ki sama sebe s ponosom razglaša za zgled demokracije, še vedno dopušča izvrševanje smrtne kazni, s tem postavljajo pod vprašaj svoje krščansko življenje in demokratično ureditev. Kljub temu vlivajo upanje podatki, da se izvršitve smrtne kazni iz leta v leto zmanjšujejo.
Vsaj za države, kjer so v veljavi demokratični sistemi lahko ugotavljamo, da jim smrtna kazen postaja vedno bolj tuja. Po drugi strani ostajajo še naprej uganka države, kjer so v veljavi avtoritarni režimi, kot npr. komunistični režim na Kitajskem in režimi, kjer je v veljavi islamsko šeriatsko pravo.
Predvsem zadnje odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo v Evropi, ko (če) bo čez nekaj desetletij prebivalstvo z islamsko kulturno tradicijo večinski del prebivalstva?