Vsak izgubljeni delovni dan predstavlja visoko gospodarsko škodo
Iz zadnja raziskave analitske hiše IHS Markit je razvidno, da je gospodarska aktivnost držav z evrom močno na udaru. Gospodarska aktivnost je novembra doživela močan padec, kaže raziskava.
Raziskovalci ocenjujejo, da se bo bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom letos skrčil za 7,4 odstotka, prihodnje leto pa okreval za 3,7 odstotka.
Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je bil v območju z evrom po prvi oceni novembra na ravni 45,1 točke, kar je šestmesečno dno. Vrednosti nad 50 točk nakazujejo rast, pod 50 pa krčenje gospodarske aktivnosti. Oktobra je bil PMI pri 50 točkah.
Preberite tudi:
Zaprtje trgovin: zmaga za delavce, klofuta delodajalcem in udarec za gospodarstvo
Po navedbah raziskovalne hiše IHS Markit je nazadovanje mogoče zaznati v celotnem gospodarstvu, najbolj pa so novi omejevalni ukrepi za zaustavitev širjenja koronavirusa prizadeli storitven sektor. Predelovalni sektor je še naprej beležil rast, a počasnejšo kot v mesecu prej, storitveni pa se je tretji mesec zaporedoma krčil.
Pri največjih dveh gospodarstvih v evrskem območju je IHS Markit ugotovil, da je gospodarska aktivnost v Nemčiji še naprej rasla, čeprav nekoliko počasneje; indeks PMI je za november upadel za tri točke, na 52 točk. Gre za najpočasnejšo rast od začetka okrevanja, po spomladanskem valu pandemije covida-19 julija.
Vir slike: Pixabay
Veliko slabši pa so podatki za Francijo, kjer je PMI upadel s 47,5 na 39,9 točke. Gre za največje krčenje od maja, Francija pa s tem močno vpliva na podatke za celotno regijo, so opozorili raziskovalci.
»Podatki dodatno nakazujejo, da se bo BDP območja z evrom v zadnjem četrtletju najverjetneje skrčil,« je raziskavo komentiral glavni poslovni ekonomist IHS Markita Chris Williamson. »Dodatno zaustavljanje gospodarstva predstavlja veliko oviro za zdravje regije in podaljšuje obdobje okrevanja,« je dejal.
Med pozitivnimi točkami je Williamson medtem izpostavil dejstvo, da podjetja tako v predelovalnem sektorju, kot v storitvah postajajo bolj optimistična glede prihodnjega leta. To je v veliki meri posledica upanja, da bodo cepiva kmalu omogočila povratek v običajno življenje.
Gospodarsko škodo bi lahko odpravljali več let
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je izvedla anketo o odsotnosti zaposlenih zaradi koronavirusa na vzorcu prek 130 podjetij, vključujoč sektor industrije, storitev in malega gospodarstva. Razlog za izvedbo je moč iskati v pred približno 10 dnevi opravljeni krajši analizi med nekaterimi podjetji.
Po rezultatih ankete je bilo neposredno od marca do 18. novembra zaradi okužbe s covidom-19 odsotnih 3,5 odstotka vseh zaposlenih (po prejšnji raziskavi 0,8 odstotka), trije odstotki so bili odstotni zaradi varstva otrok in dodatni štirje odstotki zaradi karantene ali drugega razloga (prej zaradi varstva otrok ali karantene skupaj okoli dva odstotka zaposlenih).
»Delež zaposlenih, ki so bili od marca do 18. novembra odsotni, se je v primerjavi s prejšnjo anketo povečal,« so poudarili in izpostavili, da podrobnejši pogled pokaže veliko razliko pri odsotnih z dela tako med posameznimi dejavnostmi kot med regijami.
»Nekatera podjetja, tudi velika, odsotnosti zaradi koronavirusa sploh še niso zabeležila, so pa tudi taka, kjer je bilo do sedaj, torej od marca naprej, skupno odsotnih preko 10 odstotkov zaposlenih. V zadnjem mesecu je opazneje naraslo število odsotnih zaradi varstva otrok,« so navedli.
Kot so zatrdili, je večina podjetij izjemno skrbna pri preventivi. Da bi ohranili čim bolj nemoteno delovanje in poslovanje in s tem posledično zagotovili tudi ohranjanje delovnih mest, je večina podjetij sprejela obsežen nabor ukrepov za zaščito zaposlenih in preprečevanje širjenja okužb na delovnih mestih.
»Razlike v širini preventivnih ukrepov med gospodarskimi subjekti so velike, odvisne od dejavnosti, velikosti, števila zaposlenih ter lokacije, na kateri se poslovna dejavnost opravlja. Vendar je dejstvo, da večina podjetij zagotavlja varne pogoje dela, skladne z zahtevami zdravstvene stroke,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Vir slike: Pixabay
Ob tem so ocenili, da »bi morali kot družba delovati bolj povezano, vsi pomembni akterji v boju proti koronavirusu pa bolj sodelovati«. Kot so pojasnili, je v spomladanskem času zaradi številnih prepoznih in celo nasprotujočih si informacij, napotkov in priporočil strokovnih institucij vladalo veliko zmede in negotovosti.
»V jesenskem času, ko nas je vse, tudi stroko, presenetila izredno slaba epidemiološka slika, ponovno ugotavljamo, da se porajajo težave. Tudi zaradi kadrovskih vrzeli, še posebej na področju medicine dela, gospodarski subjekti pogosto nimajo prave podpore pri reševanju internih težav, vezanih na soočanje s širjenjem okužb,« so opozorili.
Ob tem je GZS več kot 90 odstotkov anketiranih podjetij opozorilo, da nimajo možnosti zaustavitve oz. prekinitve poslovnega procesa, ne da bi to izredno ogrozilo njihovo poslovanje. Večina ima pogodbene obveznosti, ki jih mora uresničiti. Ponekod že proizvodni procesi sami ne omogočajo prekinitve. Vsak izgubljeni delovni dan predstavlja visoko gospodarsko škodo tudi za družbe, ki so del prepletenih verig vrednosti. Zaprtje večjih družb bi tako posledično vodilo tudi v zapiranje njihovih dobaviteljev, so spomnili.
Kot izjeme je tokratna anketa GZS zaznala nekatera podjetja s področja intelektualnih storitev, ki lahko zaradi narave delovnega procesa delajo na daljavo in bi lahko po lastni oceni tudi več kot 10 dni delala ob sicer popolnem zaprtju države. Je pa delež tega dela gospodarstva, merjeno v dodani vrednosti, majhen, okoli 10-odstoten, so navedli.
