Skip to content

Pogodba o zaposlitvi – pet najpogostejši vprašanj

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za polni delovni čas, torej 40 ur na teden ali za krajši delovni čas, za nedoločen čas ali določen čas. Pogodba o zaposlitvi za vodstvena delovna mesta lahko vključuje posebne pogoje za delovni čas, omejitve dela za določen čas, regres za dopust in počitek, plačilo za delo, disciplinsko odgovornost in odpoved pogodbe.

V Sloveniji ni zakonskih zahtev v zvezi z minimalnim rokom za katerega se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, vendar so pogodbe za določen čas omejene na največ dve leti.

Preberite tudi:

Kolektivna pogodba določa pravice, ki bodo upoštevane v pogodbi o zaposlitvi

Nesposobnost kot razlog za odpoved delovnega razmerja

Ali obstaja pogodba o zaposlitvi za delo na daljavo?

Pogodba o zaposlitvi za delo na daljavo je mogoča, čeprav je v praksi takih primerov zelo malo. Zaposleni, ki dela od doma, mora imeti enake pravice v skladu z zakonodajo kot tisti, ki dela v prostorih svojega delodajalca. Na primer, delavec je upravičen do povračila stroškov za hrano med delom in do nadomestila za porabo lastnih sredstev pri delu doma, kot so obratovalni stroški domačega delovnega prostora.

Pogodba o zaposlitvi za delo od doma.
Pogodba o zaposlitvi za delo od doma.
Vir slike: Free Photos, Pixabay

Kakšne pravice žensk, ki zanosijo določa pogodba o zaposlitvi?

Delavci imajo pravico do posebnega varstva pri zaposlovanju glede na zahteve nosečnosti in starševstva. Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas delavke ne sme biti prekinjena med nosečnostjo, dokler otrok ne dopolni enega leta. To velja od začetka starševskega dopusta (v obliki popolne odsotnosti z dela) do enega meseca po izrabi dopusta. V tem času delodajalec ne sme sprejeti nobenih ukrepov, ki so sicer potrebni za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ali zaposlitev novega delavca.

Zaposlitev pa lahko poteče, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki preneha v času starševskega dopusta zaradi sklenitve dogovorjenega roka. Podobno lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, če so navedeni razlogi za izredno odpoved, ali začetek postopka odpovedi delodajalca ob predhodnem soglasju inšpektorja za delo.

Do katerih vrst plačanih prostih dni so zaposleni v Sloveniji upravičeni?

Poleg letnega dopusta ima delavec pravico do odsotnosti z dela in do plačila do največ sedmih delovnih dni v vsakem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezen primer (lastna poroko, smrt zakonca / zunajzakonskega partnerja / otroka / starša / posvojitelja ali večjo nesrečo) ima delavec pravico biti odsoten z dela in biti plačan najmanj en delovni dan .

Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti zaradi bolezni ali poškodbe, v drugih primerih pa v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Prav tako ima delavec, ki je krvodajalec, pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno da kri. Do odsotnosti z dela so upravičeni tudi delavci, ki so bili izbrani za delo v Republiki Sloveniji, torej za volitve, usposabljanje v vojaški službi ali civilni zaščiti.

Kdaj se lahko pogodba o zaposlitvi prekine?

Pogodba o zaposlitvi se lahko odpove na več načinov. Ti se razlikujejo glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, in ali je pogodba o zaposlitvi predmet uskladitve, ali odpovedi v medsebojnem soglasju.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče brez odpovednega roka po izteku pogodbe, ko je dogovorjeno delo končano, ali če dogovorjeno delo ni več potrebno. Pogodba o zaposlitvi se lahko odpove s pisnim soglasjem med delavcem in delodajalcem, ali z odpovedjo ene od pogodbenih strank. Vpletene stranke se lahko dogovorijo o odpovedi pogodbe brez odpovednega roka.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna. Za redno odpoved s strani delodajalca mora poteči odpovedni rok in za odpoved mora obstajati ustrezen razlog. Med te razloge spadajo poslovni razlogi (odpoved delovnih zahtev po pogojih pogodbe o zaposlitvi), razlogi za nezmožnost (neizpolnitev pričakovanih delovnih rezultatov ali neizpolnjevanje predpisanih pogojev za opravljanje dela), kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, neuspešno eksperimentalno delo in nezmožnost opravljanja dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi izjemoma, če delavec namerno, ali iz hude malomarnosti krši pogodbeno obveznost, ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, zlasti če ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Pogodba o zaposlitvi je lahko izjemoma prekinjena, če je delavec kot kandidat v izbirnem postopku posredoval napačne podatke, ali dokaze o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Tudi kadar delavec pet dni zapored ne prihaja v službo in ne ponuja pojasnil ali opravičil za odsotnost, ter če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, delavec ne upošteva navodil pristojnega zdravnika, se lahko delodajalec odloči, da se pogodba o zaposlitvi prekine.

Pogodba o zaposlitvi je lahko predčasno prekinjena.
Pogodba o zaposlitvi je lahko predčasno prekinjena.
Vir slike: Aymanejed, Pixabay

Prav tako je lahko pogodba o zaposlitvi prekinjena s strani zaposlenega. Zaposleni lahko to stori v primerih, če delodajalec več kot dva meseca ne zagotavlja dela, ali plačilne liste, ali delavec dobi bistveno znižano plačo. Ali če delodajalec ni izplačal plače v roku šestih mesecev v skladu z zakonsko določenim, ali pogodbeno dogovorjenim rokom. Zaposleni lahko izjemoma prekine pogodbo o zaposlitvi tudi če delodajalec tri mesece zapored, ali šest mesecev ni plačeval prispevkov za socialno varnost. V primeru da delodajalec ni zagotovil zaščite pred spolnimi, ali drugimi oblikami nadlegovanja, ali trpinčenja na delovnem mestu, ter če delodajalec ni zagotovil varnosti in zdravja svojih delavcev, delavec pa je od delodajalca prej zahteval, da reši pomisleke glede zdravja in varnosti, se lahko pogodba o zaposlitvi predčasno prekine.

Kaj se zgodi z zaposlenimi, če gre delodajalec v stečaj?

Če delodajalec bankrotira, pogodba o zaposlitvi preneha in delavec pridobi pravico, da se na zavodu prijavi kot brezposelna oseba in pridobi denarno nadomestilo. Trajanje upravičenosti do denarnega nadomestila je omejeno s tremi do 24 meseci, odvisno od časa zavarovanja za primer brezposelnosti.

Zakon določa, da so nekatere terjatve delavcev, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, opredeljene kot prednostne terjatve in bodo poplačane pred drugimi nezavarovanimi in podrejenimi terjatvami, pod pogojem, da bo znesek stečajne mase zadostoval za poplačilo vseh prednostnih zahtevkov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice