Pred 100 leti v Slovencu
Danes vam bomo ponovno krajšali čas z zapisi izpred 100 let. Pogledali si bomo posledice referenduma, ki je Koroško dodelil Avstriji in naredil življenje za tamkajšnje Slovence neznosno, prav tako pa bomo raziskali kaj se je dogajalo v tistih dneh drugod po svetu.
Preberite tudi:
Težko stanje Slovencev na Koroškem
Približno dva mesca je preteklo od referenduma, s katerim je Koroška pripadla Avstriji. Vedno obsežnejši pa so postajali članki, ki so opisovali zaničevanja in preganjanja tamkajšnjih slovenskih prebivalcev.
Eden izmed člankov je opisoval fante, ki so zbežali od doma, ker so jih avstrijski orožniki hoteli odpeljati v zapor zaradi preteklih bojev med Nemci in Slovenci. Opravljali so hišne preiskave, razbijali lesena tla, vse samo da bi našli morebitno orožje, ki bi ga uporabili za dokaz, ki bi opravičevali njihove akcije. Slovenska vlada pa ni imela druge moči, kot samo opozoriti avstrijsko vlado na vse kar se je dogajalo in upati na najboljše.
V Slovencu so poročali še o Avstrijcih (ki so jih v članku poimenovali kot »nemčurska druhal«), ki so cele dneve in noči razgrajali ter vpili razna gesla, s katerimi so zaničevali in zmerjali Slovence.
V mestu Pliberk so se zbrali pred dekanijo in vpili »Hinaus mit dem Dechant!« (»Ven z dekanom«), prav tako so pred neko gostilno napadli župnika in kričali »Dol s farjem, ubijte ga!«.
Pojavljale so se tudi zgodbe o tem, kako so skupine Avstrijcev Slovencem kradle drage konje in zažigale hleve.
Marsikoga, za katerega se je izvedelo, da je na referendumu glasoval za Jugoslavijo, so odpustili iz službe ter cele družini vrgli iz stanovanj na ceste. Objavljena je bila tudi naslednja zgodba: »Trije teh revčkov, vsi trije družinski očetje, so šli prosit za delo na Humperško žago v Svetni vasi, tam so jih sprejeli in obljubili stanovanja; eden teh revčkov se je takoj s svojo družino tja preselil. Tretji dan, ko so bili pri delu, pride »Platzmeister«, seveda nemčur, in jim zapove, da naj gredo v pisarno, kjer bodo plačani. Tam jih izplačajo in odpove se jim delo in stanovanje z besedami: Ker ste volili Jugoslavijo, ste odpuščeni in se imate tekom treh dni izseliti.«
Združene države Amerike prepovedale priseljevanje
V tistem času so Združene države Amerike sprejele sklop zakonov, ki so predvidevali zaustavitev priseljevanja za naslednji dve leti. Bile so sprejete tudi nekatere omejitve, kot so možnost stalne naselitve za starše in druge ožje sorodnike že obstoječih ameriških državljanov in tistih, ki so v postopku pridobitve državljanstva.
Študentje, ki so bili vpisani na ameriških univerzah, so dobili navodilo, da zapustiti državo, ko dokončajo študij.
Temu zgledu je sledila tudi Kanada, ki pa je prepovedala naselitev tistih tujcev, ki niso s seboj prinesli vsaj 250 dolarjev zase, 150 dolarjev za polnoletne družinske člane in 50 dolarjev za otroke do 18. leta starosti.
Za boljšo predstavo: 250 kanadskih dolarjev je takrat pomenilo toliko kot danes 2989,13 kanadskih dolarjev, kar je približno 1939,46 evra.
Pet potopljenih ladij v Donavi
Nivo rek Donave in Save je bil v tistih dneh zelo nizek. V rokavu Donave pri mestu Kovin v Srbiji so tako odkrili pet ladij, ki so jih pogrešali že dve leti.
Ko je leta 1918 prišlo do razpada Avstro-Ogrske, so omenjene ladje bežale iz Srbije. Ko so prišle do rokava pri mestu Kovin, so bili zasledovalci že tako blizu, da so mornarji ladje raje potopili in zapustili. Potopili so jih tako spretno, da o ladjah še kar nekaj časa ni bi bilo sledu. Če ne bi nivo reke upadel tako močno jih še lep čas ne bi našel nihče. Ladje so že bile preraščene in zasute s peskom, iz dimnika ene izmed njih pa so že rastla mlada drevesa.
Delavci so pričeli z odkrivanjem ladij, najbolj pa jih je zanimalo, ali so motorji še v dobrem stanju, saj bi takšna ladja bila veliko vredna.
Nemiri v Indiji
V Slovencu so poročali, da so v Indiji razglasili izredno stanje zaradi protestov proti angleški vladi.
Kot vemo danes, so to bili začetki boja za neodvisnost Indije, ki so se končali 1947, ko si je Indija tudi priborila neodvisnost.