Slovenski ljudski pregovori: Deset modrosti naših prednikov
Oglejte si deset zanimivih slovenskih ljudskih pregovorov, za katere ste mogoče že slišali.
Slovenski jezik je bogat s pregovori, ki izvirajo iz vseh koncev naše dežele. Le peščica ljudskih pregovorov je dandanes splošno znanih in se še zmerom uporablja v vsakdanji rabi, večina pa jih je ostala le neuporabljan, a dragocen del naše jezikovne dediščine. Obogatite svoje znanje z desetimi manj znanimi slovenskimi ljudskimi pregovori in njihovimi razlagami.
Preberite tudi:
Slovenski ljudski pregovori tako ali drugače
Slovenski ljudski pregovori: »Bolje stare modrosti kot nove norosti.«
1. Kdor grdo gleda, grdo vidi.
Velikokrat stvari okrog nas sploh niso tako slabe, kot se nam to zdi, a naša prepričanja in negativna nastrojenost nam onemogočajo, da bi jih lahko ugledali v pozitivni luči. Kdor se že vnaprej odloči, da bo se bo v vsaki situaciji osredotočal predvsem na negativne aspekte, je sam svoje nesreče kovač.
2. Če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo gozdov.
Ljudje smo lahko skrajno nevoščljivi, a nevoščljivost je treba pri sebi premagovati in se soočati z resničnimi in globljimi vzroki za naše neodobravanje sreče drugih. Če nevoščljivosti ne premagamo, in iz nje ravnamo, to lahko vodi v hude posledice tako za nas kakor za druge ljudi.
3. Dober počitek je pol dela.
Dandanes človek svojemu delu nikoli ne pride do konca. Tudi če bi delal po petindvajset ur na dan, dela ne bi zmanjkalo. Zaradi tega je marsikdo od nas že pozabil, kaj sploh pomeni beseda »počitek«. A občasni odmori so izjemno pomembni tako za naše zdravje kakor tudi za delo, ki ga opravljamo, saj spočit človek dela bolje in hitreje kakor izmučen.
4. Dva kresilna kamna iskre delata.
Pregovor nas opozarja, da vsakega dela ne more opraviti en sam človek, in da je sodelovanje v takih primerih ključnega pomena. Nekatera dela je nemogoče in nesmiselno opravljati brez pomoči.
5. Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi ti po volčje.
Ta pregovor govori o pomembnosti vpliva okolja, v katerem posameznik odrašča. Težko je pričakovati, da se bo človek močno razlikoval od ljudi, ki so ga vzgojili in s katerimi je preživljal vse svoje otroštvo.
6. Ni tako neumnega človeka, da bi za nekaj ne bil.
Kakor noben človek ni koristen za popolnoma vse, nihče ne more biti popolnoma in v vseh pogledih nekoristen. Za vsakogar se najde nekaj, v čemer je lahko dober, če le dovolj vztrajno iščemo in krepimo svoje sposobnosti.
7. Ako češ koga spoznati, oblasti mu daj!
Človekov pravi obraz je najlažje spoznati, če opazujemo njegov odnos do drugih, še posebej do tistih, ki so na nižjem položaju od njega oziroma od katerih ne more dobiti ničesar v zameno.
8. Kdor ni užil žalosti, ne zna ceniti veselja.
Velikokrat pravočasno ne cenimo srečnih in brezskrbnih trenutkov našega življenja, a ko pridejo težji časi, se nam toži po njih. Zato je sreča še toliko slajša, ko v naša življenja pride po dolgotrajni žalosti.
9. Navada je železna srajca.
Dobrih navad, ki so naše največje krepilo, nam nihče ne more odvzeti.
10. Lisica se dlake izlevi, zvijač se ne znebi.
Nekatere človeške lastnosti se da spremeniti. Najlažje je spremeniti zunanjost, nekoliko težje je popraviti določena vedenja, a nekaterih poglavitnih karakternih lastnosti človek ne more spremeniti niti na dolgi rok.