Naprej na vsebino

Globalno gospodarstvo se postavlja na noge

Zadnje napovedi kažejo, da bi si globalno gospodarstvo lahko opomoglo do konca leta, a stanje je in bo po državah in delih sveta različno.

Najhujši strahovi za letošnji padec BDP, ki so se pojavljali ob spomladanskem zaprtju javnega življenja v velikem delu sveta, se niso uresničili. K temu je zelo pripomoglo krepko okrevanje gospodarstev v tretjem četrtletju, ki je preseglo pričakovanja. V tekočem trimesečju je medtem predvsem v Evropi in ZDA zaradi nove zaostritve epidemioloških razmer spet pričakovati upočasnitev ali padec.

Preberite tudi:

Gospodarstvo: Vnovičen razmah pandemije prekinil okrevanje in poglobil negotovost

Posledice covid-19 na gospodarstvo in ukrepi EU

Najnovejšo napoved za svetovno gospodarstvo je podala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta ocenjuje, da se bo globalno gospodarstvo letos skrčilo za 4,2 odstotka. Globalno gospodarstvo naj bi nato v prihodnjem letu zraslo za 4,2 odstotka. Mednarodni denarni sklad je medtem oktobra, za letos napovedal 4,4-odstotno nazadovanje globalnega BDP, za prihodnje leto pa 5,2-odstotno rast.

Evropska komisija je območju evra novembra, za letos, napovedala 7,8-odstotni padec BDP, za prihodnje leto pa 4,2-odstotno rast.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivanc je za STA ocenil, da so se zaradi dogajanja v zadnjih tednih nekoliko poslabšala pričakovanja letošnjih gospodarskih gibanj za ZDA in EU, izboljšala pa pričakovanja za Kitajsko, ki beleži spodbudne makroekonomske podatke in bo očitno edino veliko gospodarstvo, ki se bo letos izognilo padcu. Drugi val epidemije bo po Ivančevi oceni verjetno znižal zadnje veljavne napovedi za padec globalnega gospodarstva v tem letu za okoli 0,2 odstotne točke, za 2021 pa sprememb ne predvideva.

V Banki Slovenije so za STA pojasnili, da sta potek epidemije in dinamika gospodarske aktivnosti v treh četrtletjih letos pokazala, da brez uspešne zajezitve širjenja okužb s koronavirusom, stabilno okrevanje ni možno in da vsak nov nenadzorovan val epidemije, ki vodi v zapiranje nekaterih panog, prepreči trajnejši odboj BDP.

Čas, širina in učinkovitosti uvedbe cepiv so ključni za globalno gospodarsko okrevanje.
Čas, širina in učinkovitosti uvedbe cepiv so ključni za globalno gospodarsko okrevanje.
Vir slike: Mohamed Hassan, Pixabay

Na Umarju so medtem podčrtali, da bo po aktualnih podatkih upad gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju bistveno manjši kot spomladi, saj so zajezitveni ukrepi v večini držav nekoliko blažji, gospodarstvo pa je v veliki meri prilagodilo poslovanje.

Okrevanje v 2021 v veliki meri odvisno od uspešnosti spopada z epidemijo in cepljenja

Na Banki Slovenije so ponovili, da je za gospodarsko okrevanje v letu 2021 ključna uspešna zajezitev epidemije. Ob tem opozarjajo na hitrejše okrevanje nekaterih azijskih gospodarstev, ki ga, po njihovih besedah, ne gre pripisovati le njihovi siceršnji večji dinamičnosti, ampak tudi učinkovitejšem boju z epidemijo. Razlike so opazne in te je v prihodnjem letu pričakovati tudi znotraj evrskega območja.

Članice EU, ki jih je epidemija bolj prizadela, so praviloma v prvi polovici leta beležile tudi večje padce gospodarske aktivnosti, so opozorili. Ob tem po njihovih navedbah ne gre zanemariti, niti razlik v strukturi gospodarstev. Tista, ki so posebej odvisna od storitev, ki zahtevajo prost pretok ljudi in njihovo socialno interakcijo, bodo ob počasnejšem spopadanju z epidemijo potrebovala daljše obdobje za okrevanje na predkrizno raven.

V Umarju so poudarili, da naj bi globalno gospodarstvo raven pred pandemijo po napovedih doseglo do konca leta 2021. Okrevanje naj bi se začelo že v prvem četrtletju, bo pa očitno vseeno šibkejše, kot se je predvidevalo pred pojavom obsežnejšega drugega vala okužb in bo ob tem trajalo dlje.

Tudi na Umarju pravijo, da je veliko odvisno od tega, kako hitro bo državam uspelo zajeziti drugi val epidemije in kdaj bodo začele sproščati omejitvene ukrepe. Okoli tri mesece zamika pri boju s pandemijo pomeni za okoli en odstotek nižjo rast BDP na letni ravni, medtem ocenjuje Ivanc.

Na vprašanje glede pomena razpoložljivosti cepiva proti covidu-19 in učinkovitosti operacije cepljenja za globalno okrevanje, Ivanc kot ključni neznanki vidi časovnico razpoložljivosti cepiva ter trende v številu okužb.

»Čas, širina in učinkovitosti uvedbe cepiv so ključni za globalno gospodarsko okrevanje,« so medtem jasni v Banki Slovenije. Pozitivne novice o cepivih dajejo upanje, da bo omejitev delovanja gospodarstva v letu 2021 manj kot letos, predvsem v drugi polovici leta, menijo, a dodajajo, da negotovost ostaja visoka: »V vsakem primeru bo svet gospodarske in socialne posledice te zdravstvene krize čutil več let.«

V Umarju medtem navajajo, da bo v obdobju do široke distribucije učinkovitih cepiv ali kakega drugega preboja v zdravljenju omejevanje epidemije še vedno močno negativno vplivalo na gospodarstvo. Večina mednarodnih ustanov uporabo cepiva za širšo populacijo predvideva sredi leta 2021, lahko pa bo prišlo tudi do hitrejše ali poznejše razpoložljivosti. Okrevanje bo tudi zaradi tega po navedbah Umarja predvidoma neenakomerno po državah, saj bodo tiste z učinkovitimi sistemi testiranja in hitro uvedenim cepljenjem okrevale hitreje.

Na Banki Slovenije menijo, da imajo centralne banke še dovolj manevrskega prostora za odziv na koronsko krizo.
Na Banki Slovenije menijo, da imajo centralne banke še dovolj manevrskega prostora za odziv na koronsko krizo.
Vir slike: Nikolay Frolochkin, Pixabay

Nekaj tudi drugih tveganj

Med drugimi tveganji za globalno gospodarstvo v Umarju in Banki Slovenije izpostavljajo nevarnost brexita brez dogovora o nadaljnjem sodelovanju med Združenim kraljestvom in EU, ter vse s tem povezane negativne posledice, in morebitno nadaljevanje protekcionistične trgovinske politike ZDA tudi pod novo administracijo. Ivanc medtem v evropskem kontekstu izpostavlja nevarnost zapoznelega dogovora in manj učinkovite izvedbe dogovora EU o svežnju za okrevanje po koronski krizi.

Ta je ključen tudi za nadaljnji fiskalni odziv držav v EU, kjer sicer tako kot drugod po svetu javnofinančne omejitve tudi v letu 2021 ne bodo v ospredju. Fiskalna politika bo tako dopolnjevala denarno, ki bo v prihodnjem letu ostala ekspanzivna, tako prek standardnih kot nestandardnih ukrepov.

Na Banki Slovenije menijo, da imajo centralne banke še dovolj manevrskega prostora za odziv na koronsko krizo. Ivanc medtem opominja, da imata delovanje denarne politike svoje meje, saj nižja cena denarja ne vpliva veliko na gibanje investicij v realnem sektorju, le delno pozitivno vpliva pa na potrošnjo gospodinjstev. Na drugi strani se spet napihujejo premoženjski baloni.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

WHO in ILO ocenjujeta, da prekomerno delo ubije 750.000 ljudi letno

WHO in ILO sta objavili poročilo študije o posledicah prekomernega dela, ki je bila izvedena v 194 državah sveta in je zajela 1,6 milijona ljudi.

Prijava na e-novice