Družina – najnevarnejše življenjsko okolje

Kazniva dejanja so del slovenske stvarnosti. O njih veliko slišimo, določeni mediji na račun kriminalnih zgodb celo živijo. Ob razmišljanju o kaznivih dejanjih ne moremo mimo dejstva, da je veliko kriminala prisotno tudi v naših družinah. Ob tem lahko mirno rečemo, da je izmed različnih skupnosti družinsko okolje zagotovo med najbolj nevarnimi.

Preberite tudi:

Smrtna kazen – rak rana sodobne civilizacije

Odvzem otroka in bitke družin ločenih staršev

Na življenje v družbi vpliva vsako kaznivo dejanje

Zdi se, kot da smo se na omenjeno stvarnost navadili in jo predvsem ob prebiranju črne kronike, jemljemo kot enega izmed načinov preživljanja prostega časa. Gre za to, da dokler nismo sami vpleteni, jemljemo kazniva dejanja, kot nekaj zunaj nas, kot da se nas ne tičejo.

Način življenja državljanov je vsekakor velikega pomena za življenje na celotnem območju države, ki kaže stanje duha slovenske družbe. Če bi se hipotetično pri nas zgodilo samo eno kaznivo dejanje letno, bi to vplivalo na naš način življenja. Glede na to, da policisti obravnavajo včasih tudi več kot 50 kaznivih dejanj dnevno, nikakor ne moremo trditi, da te stvari ne vplivajo na nas.

Po umoru ne moremo vzpostaviti prvotnega stanja

Najpogostejša kazniva dejanja so s področja premoženjske kriminalitete. V porastu so tatvine, vlomi, ropi in dejanja zoper temeljne človekove pravice in svoboščine. Velika stopnja kriminalitete je na področju gospodarskega kriminala, zlorabe prepovedanih drog, v porastu je tudi kriminaliteta povezana z zlorabo računalniške tehnike.

V kratkem pregledu kaznivih dejanj, se bomo dotaknili predvsem uboja oz. umora, ki spada med najhujša kazniva dejanja. Pri vsakem drugem kaznivem dejanju je mogoče vzpostaviti stanje takšno kot je bilo pred njim, le ko gre za dejanje umora, je umorjenega nemogoče priklicati nazaj v življenje.

V zadnjih desetih letih je bilo največ umorov leta 2015 (25) in najmanj leta 2019 (10). Najvišja kazen v samostojni Sloveniji je bila izrečena Dušanu Plutu, za grozovit umor Ljubice Ulčar in poskusa umora njenega moža Mirka Ulčarja. Izrečena mu je bila najvišja možna kazen, 30 let zapora.

Alkohol je med najpogostejšimi vzroki za umor

Rečeno je že bilo, da je družinsko okolje med najnevarnejšimi okolji, kjer se zgodijo kazniva dejanja najhujše vrste. V času covida-19 je družinska kriminaliteta še posebej aktualna. V času epidemije je opazen porast kaznivih dejanj v družini.

Med najpogostejše vzroke in povode za umor lahko štejemo zagotovo alkohol in druge psihoaktivne substance. Te substance v človeku »podžgejo« negativna čustva, med katerimi je ljubosumje med poglavitnimi vzroki. Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj ljudje posegajo po psihoaktivnih substancah.

Policija obravnava več kot tisoč kaznivi dejanj letno v družini

V večini primerov človek posega po teh substancah, ker želi zapolniti praznino v sebi. Vzrok praznine so tudi neurejeni odnosi. Tega pa je v naših družinah precej, o čemer govori tudi število kaznivih dejanj znotraj družine. Policija obravnava več kot tisoč kaznivih dejanj letno, ki se zgodijo znotraj družine. Ob tem je potrebno vedeti, da veliko kaznivih dejanj ostaja neprijavljenih, in se grozote dogajajo le za štirimi stenami.

Med glavne materialne motive za kaznivo dejanje uboja lahko štejemo željo po imetju. Med vzroke spada tudi ljubosumje, ki je lahko posledica resničnih ali neresničnih dejstev. V večini primerov kaznivih dejanj je pri obdolžencih prisotno stanje t.i. zmanjšanje prištevnosti, kar bistveno vpliva na potek sojenja in na izrekanje kazenskih sankcij.

Vprašanje zmanjšane prištevnosti

Stanje zmanjšane prištevnosti je bistveni razlog, da so izrečene kazni za storjeno dejanje na koncu nižje, kakor pa jih predpisuje Kazenski zakonik (KZ-1). Za kaznivo dejanje uboja oz. umora je predpisana kazen do 15 let zapora (116., 117., 118. člen), vendar se ta v resnici izreče le v redkih primerih.

Sodišče izreče takšno kazen le v primeru, ko gre za naklepni umor, brez kakršnih koli znakov zmanjšane prištevnosti. Vendar se ob tem postavlja vprašanja, kaj v resnici pomeni zmanjšana prištevnost? Če nekdo vzame nekomu življenje že dejanje samo kaže, da ne gre za stanje popolne prištevnosti, ampak v vsakem primeru k takšnemu dejanju človeka vodijo negativna čustva.

Ukrep obveznega zdravljenja od alkohola

Eden izmed glavnih vzrokov zmanjšane prištevnosti je zagotovo alkohol, ki je pri Slovencih glavni »nacionalni šport«. V primeru najhujših kaznivih dejanj sodišča v primeru alkoholiziranosti obdolžencev izrekajo kazni v kombinaciji z zaporno kaznijo in ukrepom obveznega zdravljenja alkoholizma.

Ukrep obveznega zdravljenja od alkohola je nekoliko nenavaden, saj je praviloma temeljni pogoj za uspešno zdravljenje odvisnosti od alkohola, bolnikova prostovoljna odločitev za zdravljenje.

Alkoholizem je kronična bolezen, kjer v končni fazi nikoli ne gre za ozdravitev, ampak za vzpostavitev trajne abstinence.

Alkoholik praviloma pristane na zdravljenje, ko spozna, da je v brezizhodnem položaju. Res je, da morda za koga nastane brezizhoden položaj takrat, ko se zave, da je zaradi alkoholiziranosti koga ubil in mu poleg zaporne kazni sodišče izreče tudi ukrep zdravljenja od odvisnosti. Vendar je na koncu odločitev za zdravljenja vedno pri odvisniku, ko ta dozori v njegovi glavi.

Kako vzpostavljati pogoje za pristne odnose?

Alkohol in druge odvisnosti so praviloma posledica neurejenih medsebojnih odnosov. Odnose pa ljudje praviloma najbolj živimo in doživljamo v krogu družine. Glede na to, da se najhujša kazniva dejanja dogajajo ravno v krogu družine, je bolj kot kazenske sankcije, pomembno vzpostavljanje pogojev za pristne medsebojne odnose.

Do neke mere lahko za to poskrbi tudi država z ustrezno družinsko politiko, vendar dokončna rešitev problema zagotovo ni na plečih države. Bistvena odgovornost za graditev zdravih medsebojnih odnosov izhaja iz vsakega posameznika, od izgradnje njegove osebnosti in s tem tudi do sposobnosti graditve medsebojnih odnosov. 

Kazniva dejanja so povezana s strahom

Kazniva dejanja so v veliki meri povezana s strahom. Strah pred materialnim preživetjem lahko vodi človeka v kazniva dejanja, ki so povezana s premoženjskimi delikti. Pri tem ni pomembno v kakšnem dejanskem materialnem stanju živi človek. Gre za strah pred prihodnostjo, pred tem, kako bo živel jutri.

Pri kaznivih dejanjih, ki so povezani z odvzemom življenja, gre za strah pred sočlovekom. Ker gre v družini za stalno prisotnost nekoga ob nekom, je to povezano tudi z ogroženostjo pred tisti, ki živi v njegovi bližini. Zato je bližina nekoga lahko vzrok za občutek ogroženosti, pred tistim, ki je v bližini.

Strah pred sočlovekom pa izvira pravzaprav iz strahu pred samim seboj. Zato so z umori velikokrat povezani tudi samomori. Ko kdo odstrani koga, ki ga je po njegovem občutku ogrožal, končno odstrani tudi samega sebe. V nasprotnem primeru bi do konca življenja bežal pred samim seboj.

Ozdravitev družba je odvisna od iskrene želje po veselem življenju

Iz zapisanega lahko vidimo, da je slovenska družba precej bolna. Res je, da veliko ljudi živi srečno in zadovoljno življenje, vendar je družba lahko zdrava, če tako živi tudi večina. Ker družbo sestavljamo ljudje, je ozdravitev družbe možna samo v kolikor bo vsak posameznik imel v sebi dovolj veliko željo, da bi bil srečen in vesel.

Če je v določeni skupini ljudi en sam človek, ki je pozitivno razpoložen, to zagotovo pozitivno vpliva na celotno skupino. Podobno je tudi v družini. Če vsaj eden član živi polno življenje, potem s tem »okuži« tudi druge. Toliko bolj velja to za moža in ženo, od katerih je še posebej odvisno ali bo družina životarila ali pa bo v polnosti uživala življenje.