Problem so ilegalni pribežniki, ne pa migranti ali begunci

Migracije so del slovenske kulture in naroda že leta. V bistvu so ključne za ohranitev normalnega delovanja gospodarstva in v neki točki tudi družbe. Migracije, dnevne, tedenske, ekonomske ali kakšne drugačne, so v času epidemije nujne. Saj je med njimi tudi delovna sila, ki je za ohranjanje stabilnosti nujna (npr. zdravstveno osebje, sezonski delavci …).

Ob tem ne smemo pozabiti, da je vzrok za velik del teh migracij iskanje boljšega življenja (služba, šolanja, ljubezen …). Ste vedeli, da je vsak osmi prebivalec Slovenije migrant (ali je prišel v Slovenijo ali se dnevno vozi na delo …), 85 % med njimi jih prihaja iz držav Zahodnega Balkana in sestavljajo kar 11 % vse delovno aktivne populacije v Sloveniji.

Preberite tudi:

Smo ksenofobi ali je strah pred migranti upravičen

Begunci, migranti in Evropa v novi podobi

Evropsko sodišče za človekove pravice postavilo nove temelje obravnave ilegalnih pribežnikov

Od 1. januarja 2020 do 30. novembra 2020 so policisti Slovenije obravnavali kar 14.065 ilegalnih prehodov oz. ilegalnih migrantov. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Pakistana, Afganistana in Maroka. Kadar je govora o »napadih na begunce, migrante«, je običajno govora ravno o ilegalnih migrantih.

Nihče nima težav z migranti – teh, ki po uradni poti pridejo v Slovenijo, pa četudi zaradi dela. Hkrati nihče nima težav z begunci – osebami, ki pobegnejo v prvo varno deželo, kar smo dokazali v času balkanske vojne. Težavo pa vsekakor predstavljajo ilegalni pribežniki, migranti, ki so prečkali že veliko varnih držav, ko so domnevno bežali iz svoje nevarne države, in so mejo s Slovenijo prestopili tam, kjer mejnega prehoda ni.

Pustimo ob strani, da je bilo že dokazano, da so med njimi bili teroristi, da so zagrešili kar nekaj kaznivih dejanj – od ugrabitve do posilstva. Vsi ti imajo možnost v Slovenijo priti po uradni poti in zaprositi za mednarodno zaščito, pa tega ne naredijo.

V Slovenijo po uradni poti

Kot že omenjeno, je preseljevanje ljudi stalnica sodobnega življenja. V Slovenijo se je samo v letošnjem letu preselilo (stalno ali začasno bivališče) prek 75.000 oseb iz vsega sveta. Tako kot druge države Evropske unije tudi Slovenija tujcem, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za bivanje, zagotavlja možnosti, da se vključijo v slovensko družbo.

Državljani druge države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) lahko vstopajo v Republiko Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom in ne potrebujejo vizuma ali dovoljenja za prebivanje. Ugodnejša ureditev za vstop in bivanje V Sloveniji velja tudi za družinske člane državljanov EGP.

Državljani tretjih držav morajo pred vstopom v našo državo na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini pridobiti vizum ali dovoljenje za prebivanje.

Ob priselitvi v novo državo se posamezniki običajno srečujejo s številnimi praktičnimi vprašanji, ki se začnejo že ob vstopu. Kako in pod kakšnimi pogoji se je mogoče priseliti v Slovenijo, kako si urediti začasno ali daljše bivanje in kako pridobiti državljanstvo, so le nekatera izmed mnogih vprašanj.

Pri urejanju bivanja običajno posameznik potrebuje še številne druge informacije v čim bolj jasni in strnjeni obliki. Tujci, ki bi želeli bivati v Sloveniji, dobijo na tej povezavi vse informacije o temeljnih področjih bivanja v Sloveniji – glede pogojev za šolanje in zaposlovanje, zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, brezplačne pravne pomoči, prijave bivališča, poroke, rojstva …  Hkrati pa se lahko seznanijo s temeljnimi značilnostmi slovenske družbe, jezika, zgodovine in z družbeno ureditvijo.

Slovenija zagotavlja tudi mednarodno zaščito

Slovenija je kot država podpisnica Ženevske konvencije in članica Evropske unije (EU) dolžna nuditi tudi mednarodno zaščito (azil). Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite.

Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjana zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tudi oseba, ki meni, da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njeno življenje ali svoboda oziroma bi bila lahko izpostavljena mučenju, nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.

Ilegalni pribežnik lahko zaprosi za t. i. azil, a po zadnji odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice za pribežnika, ki krši zakon, torej mejo prestopi ilegalno, ta pravica po azilu ni samoumevna, saj ga lahko država izroči državi, iz katere je pribežal. Zato je nujno, da tudi ilegalni pribežniki mejo prestopijo zakonito.

Tujec, ki je prispel v Slovenijo in želi mednarodno zaščito, mora v najkrajšem možnem času pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Temu bo sledil postopek, v katerem bo policija ugotovila njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Slovenijo.

Nato bo predan pristojnim organom v azilnem domu, kjer tujec lahko vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Tujec je pred sprejemom prošnje za mednarodno zaščito ustrezno informiran o postopku in pravicah v jeziku, ki ga razume. Tudi sprejem prošnje za mednarodno zaščito poteka ob prisotnosti prevajalca oziroma tolmača.

Status begunca država prizna osebi, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.

Subsidiarna zaščita se podeli osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje, nehumano ali poniževalno ravnanje).

Subsidiarna zaščita se prizna tudi zaradi resne in individualne grožnje zoper življenje ali svobodo prosilca zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada v izvorni državi. Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita.

Pristojni organ za zagotavljanje pravic in izvajanje integracijskih ukrepov za osebe, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, je Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Osebam s priznano mednarodno zaščito se zagotovi nastanitev v integracijskih hišah in drugih nastanitvenih zmogljivostih oziroma se jim izplačuje denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu.

Tujcu, ki mu je bila priznana zaščita, je dodeljen svetovalec za integracijo, ki poda tujcu vse informacije, ki so potrebne za čim hitrejše vključevanje v novo družbeno okolje. Skupaj pripravita tudi osebni integracijski načrt.

Osebni integracijski načrt se pripravi za triletno obdobje pomoči pri vključevanju v okolje, ki se po potrebi spremeni oziroma dopolni. Osebni integracijski načrt med drugim zajema učenje slovenskega jezika, izobraževanje, možnosti za zaposlitev in delo …

V letošnjem letu je bilo vloženih 3276 (od tega je zgolj 156 žensk) prošenj za mednarodno zaščito, 51 zahtevkov je bilo vloženih ponovno, 29 vlog se rešuje ponovno, rešenih je bilo 3358 vlog, status je bil priznan 85 osebam, 198 osebam je bila prošnja zavrnjena (ni bila odobrena) in 416 je bila vloga zavržena (so odstopili od vloge).  

Tujec, ki bi želel bivati v Sloveniji iz kateregakoli razloga, ima veliko možnosti za to. Ko mu je odobrena mednarodna zaščita in je nastanjen v katerokoli integracijsko hišo, je svoboden. Zaradi vsega naštetega lahko mirno rečemo, da Slovenija za migrante odlično poskrbi. Obravnava ilegalnih migrantov pa je po mnenju mnogih premila in v škodo državljanov.