Žalostno leto v Veliki Britaniji

Kaj bo britanski premier Boris Johnson povedal v letošnjem novoletnem sporočilu?

Boris Johnson je leto 2020 pozdravil z drzno obljubo: da jih čaka »fantastično leto«, ko »bo Velika Britanija izkoristila svoj potencial in si povrnila zaupanje ljudi ter podjetij«. Njegova »ljudska vlada« naj bi Unijo naredila močnejšo, okolje čistejše, ulice varnejše. Izboljšala naj bi nacionalno infrastrukturo, okrepila zdravstveni sistem, obnovila šole in podprla svoje znanstvenike. »Pred našo državo je neverjetna prihodnost,« je takrat izjavil novoizvoljeni premier.

Preberite tudi:

Nov sporazum o Brexitu sklenjen, a še vedno ni jasno če bo potrjen

Brexit: Dan po 31. januarju

No, napovedi se niso uresničile. Johnsonova »globalna Britanija« leto končuje kot evropski bolnik, politično, diplomatsko in zdaj logistično odrezana od celine. Epidemija covida-19, s katero so se Britanci borili v zadnjih devetih mesecih, je ušla izpod nadzora. Pojavil se je celo nov sev virusa. Tamkajšnje gospodarstvo je na kolenih. Nabrali so si grozljiv dolg. Država je izčrpana, demoralizirana, državljani pa prestrašeni in siti vsega.

Lepo bi bilo pomisliti, da je najhujšega konec, vendar ni. Na Otoku se zdaj združujeta dve nevihti leta 2020 – covid-19 in brexit – in ustvarjata vihar, pravo nočno moro pred božičem, najmočnejšo sredi zime. Ravno v trenutku, ko se Britanija sooča z vnovično epidemijo, se umika iz Evropske unije, v najboljšem primeru s kosturnim trgovinskim sporazumom ali, v najslabšem primeru, z nobenim.

Epidemija očitno ni bila Johnsonova krivda, vendar je bil njegov odgovor nanjo obžalovanja vreden. Patološko nenaklonjen sprejemanju težkih ali nepriljubljenih odločitev, in ker mu njegovi vojščaki ne morejo ali nočejo vsiliti discipline, nepremišljeni kavalirski premier že od vsega začetka igra po svojih pravilih.

Prvi ukrep je uvedel daleč prepozno, šele marca, in se posmehoval »bizarni avtarkični retoriki« tistih, ki pozivajo k ostrim ukrepom proti grozeči pandemiji. V poletnem zatišju se ni uspel pripraviti na drugi val, zato je državljane pozval, naj jejo zunaj in se vrnejo v pisarne. Preziral je poziv k dodatnim ukrepom, da bi oktobra preprečil drugi val, rekoč, da bi bila to »katastrofa«. A si je kasneje premislil. Vmes je minilo štirinajst dni.

Neverjetno, a zdaj je Johnson spet storil popolnoma isto. 16. decembra je izjavil, da bi bilo odpovedovanje božiča »nečloveško«. Trgovinam je dopustil, da so si ustvarile zaloge za praznične razprodaje, gostilne in restavracije so veselo sprejemale rezervacije, družine so načrtovale praznična srečanja, milijoni državljanov pa so kupili karte ali plačali počitnice za kratek oddih.

Nato je v soboto (19. decembra) izvedel preobrat, zatrl upanje za nekajdnevni oddih od bede in sprožil množični »izgon« iz prestolnice, ki bo najverjetneje prenesel virus do najbolj oddaljenih koncev države. »Kot premier sem dolžan sprejemati težke odločitve in narediti tisto, kar je prav, da zaščitim prebivalce te države,« je izjavil brez kakršnega koli priznanja, da tega prej ni storil. Čeprav je bila odpoved božiča prava stvar, je težko razumeti, kako bi Johnson odločitev lahko obravnaval slabše. Tudi Daily Telegraph, njegovo trobilo, je dejanje premierja označil za »hud udarec, strašen čas, recept za kaos«.

Za razliko od covida-19 je za brexit odločno kriv Johnson. Brez njegovega karizmatičnega vodstva v kampanji Leave Velika Britanija nikoli ne bi glasovala o izstopu iz EU leta 2016. Brez njegovega grozljivega vpliva se Britanija ne bi nikoli odločila za najtežji brexit. In prav ta premier, ki ga je podtaknil Dominic Cummings, je zavrnil ponudbo EU, da podaljša prehodno obdobje do junija 2021.

Poleg tega je Johnson tisti, ki se še zdaj upira kompromisom, potrebnim za sklenitev trgovinskega sporazuma, ki ga ta država nujno potrebuje. Da to počne, je še en primer tega, da je težko odločitev preložil na zadnji možni trenutek, ne glede na tesnobo iz obleganih britanskih podjetij. Gre za znak slabosti, ne moči.

Bruselj in London v zadnjem poskusu za sklenitev dogovora o brexitu

Glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je pred zadnjim srečanjem z veleposlaniki držav članic dejal, da se še naprej trudijo za sklenitev dogovora o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom. A je poudaril, da je to zadnji poskus.

»Resnično smo v ključnem trenutku, to je zadnji poskus,« je dejal novinarjem ob prihodu na srečanje z veleposlaniki članic EU v Bruslju. »V naslednjih dneh bo Združeno kraljestvo zapustilo enotni trg. Nadaljeval bom delo ob popolni transparentnosti z Evropskim parlamentom in državami članicami,« je še poudaril Barnier.

Glavni pogajalec EU za brexit je veleposlanikom predstavil stanje v pogajanjih o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in Unijo po koncu prehodnega obdobja, ki se izteče 31. decembra. O stanju v pogajanjih je poročal tudi skupini Evropskega parlamenta za usklajevanje glede pogajanj z Združenim kraljestvom.

Barnier je po navedbah diplomatskih virov veleposlanikom dejal, da ne more jamčiti, da bo dogovor dosežen, da pa bodo vrata EU ostala odprta, poroča AFP. EU je zavrnila zadnji predlog Londona glede ribolova, a je pripravljena nadaljevati pogajanja do konca leta, pa tudi po 1. januarju, je dejal.

Velika Britanija je po navedbah diplomatskih virov predlagala, da bi se dostop EU do staležev rib v vodah Združenega kraljestva postopoma v treh letih zmanjšal za 35 odstotkov. EU je predlagala, da bi se zmanjšal za 25 odstotkov v obdobju več kot šestih let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Strani morata dogovor skleniti najkasneje do konca meseca, saj bosta v nasprotnem primeru od 1. januarja trgovali po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar pomeni kvote in carine.

Tudi če dogovor dosežeta še pred iztekom prehodnega obdobja, je zelo malo časa za ratifikacijo. V tem primeru se omenja možnost, da bi 1. januarja dogovor začel začasno veljati, vzporedno pa bi tekel ratifikacijski proces.

Več evropskih diplomatov je sicer opozorilo, da morata strani tudi za začasno uveljavitev dogovor skleniti najkasneje do srede zvečer, poroča spletni portal Politico. Obenem priznavajo, da je možno, da bi dogovor sklenili še naslednji teden, ratificirali pa bi ga z nekajdnevno zamudo. Tako bi EU in Otok januarja nekaj dni trgovala po pravilih WTO.

Na tisoče tovornjakov ostalo ujetih na meji

Doslej so sveže sadje in zelenjavo iz Nemčije v Veliko Britanijo večinoma vozili s tovornjaki ali pa v tovornih delih potniških letal, vendar pa so se zaradi ustavitve cestnega tovornega prometa morali prilagoditi, še piše AFP. Želeli so preprečiti, da bi sadje in zelenjava zgnila v skladiščih.

Na tisoče tovornjakov je namreč ostalo ujetih na meji med Francijo in Veliko Britanijo, potem ko je Francija v nedeljo za 48 ur zaprla mejo, da bi preprečila širjenje novega seva koronavirusa.

Zaradi zaprte meje pa so se v Veliki Britaniji krepili tudi strahovi, da bi v trgovinah pred božičnimi prazniki zmanjkalo hrane.

Nemški letalski prevoznik Lufthansa je priskočil na pomoč in v Britanijo v sredo prepeljal 80 ton sadja in zelenjave.

Kaj bo Johnson povedal v letošnjem novoletnem sporočilu?

Če bi imel kanček spoštovanja do državljanov, bi se opravičil za hude napake svoje vlade v letu 2020. Če bi imel kanček poštenosti, bi priznal, da je Britanija v šokantnem stanju: zlomljena, razburjena, uničena zaradi bolezni, ekonomsko opustošena, obremenjena z dolgovi, urejena z drakonskimi predpisi in izolirana v vseh pogledih. Če bi bil pravi vodja, bi skušal državljane pripraviti na »zimo nezadovoljstva«, ki bo verjetno tako slaba kot v letih 1978–79 – propadajoča podjetja, naraščajoča brezposelnost, kaos v pristaniščih, vnovični škotski nacionalizem in še več.

Malo verjetno je, da bo Johnson izjavil kaj takega. Človek, ki je državljanom obljubil ne samo normalno, celo boljše življenje do velike noči, do poletja, do božiča in zagotavljal, da so možnosti za brexit brez dogovora »milijon proti ena«, se bo najverjetneje skliceval na še eno fantastično vizijo »globalne Britanije«.