PKP 7: Kaj pravijo gospodarstveniki

Gospodarstveniki so načeloma pozdravili rešitev v predlogu sedmega protikoronskega zakona, izrazili so sicer nekatere pomisleke in vlado pozvali k dopolnitvam.

»Likvidnost je velik problem v obrti in podjetništvu. Država bi zato morala podjetjem, ki so z odlokom zaprta, v celoti pokriti stroške dela in fiksne stroške. Prav tako bi morala država pokriti stroške neposredno delavcem, ne pa, da delodajalec sedaj zalaga za državo. Ukrepi morajo biti takšni, da bodo obrtnikom in podjetnikom pomagali ohraniti podjetja in delovna mesta, predvsem pa mora biti ta pomoč takojšnja,« je na zadnji letošnji seji upravnega odbora poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

Preberite tudi:

Bodo delodajalci, ki bodo prisiljeni zapreti svoja podjetja, morali pridobljene ugodnosti iz PKP vrniti?

Vlada sprejela PKP 7 in nekaj novih sproščanj

Člani odbora pričakujejo, da bo vlada v sedmem protikoronskem zakonu prisluhnila pobudi in dopolnila ukrep kritja fiksnih stroškov, in to tako, da se razširi obdobje pokrivanja stroškov in se ob zadnjih treh mesecih doda še obdobje prvega vala epidemije. Hkrati pa predlagajo, da se lestvica padca prihodkov razširi z dodatnim razredom, ki opredeljuje padec prihodkov v upravičenem obdobju med 50 in 70 odstotkov, so v sporočilu za javnost zapisali na OZS.

Država naj po predlogu zbornice obenem ločeno financira kritje stroškov najemnin za tista podjetja, ki imajo prostore v zasebni lasti. Ti so namreč v neenakem položaju s tistimi, ki imajo prostore v občinski in državni lasti. Slednji so namreč plačevanja najemnin v prvem in drugem valu epidemije oproščeni.

Vlada pa je upoštevala predlog OZS, da se kriteriji za prejem pomoči iz interventnih zakonov (čakanje na delo, skrajšan delovni čas, mesečni temeljni dohodek) popravijo, so zapisali in izrazili pričakovanje, da bo podzakonski akt to ustrezno naslovil. Prav tako pa naj se v celoti krije stroške plač, torej bruto bruto plače, so pozvali. Razlika znaša 16,1 odstotka in je delodajalci ne morejo kriti, še posebej ne tisti, ki jim je dejavnost v celoti prepovedana, opozarja zbornica.

Predlagajo tudi drugačno obravnavo tistih davčnih dolžnikov, ki so to postali zaradi posledic epidemije. Tudi ti naj bodo upravičeni do ukrepov pomoči iz interventnih zakonov, saj, kot izpostavljajo na OZS, niso postali davčni dolžniki po svoji krivdi.

»Obenem pa smo še vedno mnenja, da podjetjem sploh ne bi bilo treba vračati državne pomoči, v kolikor so v tem letu uspešno poslovala. Podjetja je treba namreč spodbujati, da delajo uspešno, ne pa, da jih pri tem zaviramo s ‘kaznovalnim’ ukrepom vračanja pomoči,« so dodali.

Na težko situacijo v gostinstvu je opozoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem Blaž Cvar in pozval, naj se za panogo gostinstva in turizma ukrepi pomoči ločijo od ostalih dejavnosti. »Na tak način bodo ta podjetja prej in enostavneje prišla do pomoči. Veliko naših članov je tudi vezanih na aktivno politiko zaposlovanja, tako da sedaj niso upravičeni do nadomestil za delavce na čakanju. To pomeni, da so izključeni iz ukrepov pomoči zaradi 200 evrov subvencije, kar je absurd,« je opozoril.

OZS je sicer vladi predlagala, naj se ukrepi v sklopu aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih delodajalcem ne izključujejo.

So pa člani soglasno pozdravili rešitev v predlogu sedmega protikoronskega zakona, ki se nanaša na zakon o delovnih razmerjih in s katerim bi omogočili prekinitev delovnega razmerja ob izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev. Delovno razmerje bi bilo tako mogoče nadaljevati ob soglasju delavca in delodajalca, s čimer bi uravnotežili pravni položaj delodajalcev.

Ob robu seje so člani upravnega odbora sprejeli sklep, s katerim so se zavzeli, da vlada takoj po novem letu odpre vse storitvene in obrtne dejavnosti, so še navedli v OZS.

GZS podpira možnost odpovedi zaposlitve ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na poslanske skupine in poslance Državnega zbora RS naslovila pismo v podporo 28. členu v predlogu PKP 7, ki omogoča odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

V obdobju od januarja do oktobra 2020 se je pri Zavodu RS za zaposlovanje na novo prijavilo 36,7 odstotka več brezposelnih kot v enakem obdobju leta 2019. Po ocenah GZS bi bilo teh prijav še bistveno več, če ne bi vladni interventni ukrepi uspešno blažili negativnih posledic epidemije pri delodajalcih, hkrati pa uresničevali namena ohranitve zaposlitve. A vendar se je brezposelnost močno povečala – zlasti med mladimi. Septembra 2020 se je brezposelnost mladih glede na februar 2020 povečala za 3,4 odstotne točke na 13,7 odstotka. Povišanje je bilo višje kot v EU27 v enakem obdobju (+2,6 o.t.).

»Na Gospodarski zbornici Slovenije se zavzemamo za ureditev, ki bo ob koncu epidemije in ob izboljšanju razmer na trgu omogočala zaposlovanje mladih brezposelnih,« so zapisali na GZS.

28. členu predloga Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19, delodajalcu omogoča, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

»Varstvo zaposlitve starejših delavcev je v delovnopravni zakonodaji varovano s posebnimi določbami o varstvu starejših delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To je vsekakor smiselno in utemeljeno, dokler delavec ne izpolni pogojev za polno starostno upokojitev. Po tem trenutku pa ta jamstva izgubijo svoj namen, saj ima delavec že zagotovljeno socialno varnost v obliki starostne pokojnine. Delo upokojencev po izpolnitvi pogojev za upokojitev bi moralo biti zasnovano na način, da bi bila nadaljnja ali ponovna zaposlitev mogoča le v primeru, da je zato podano soglasje in obojestranski interes delodajalca in delavca. To je tudi model, ki mu sledi predlog 28. člena PKP 7 z uzakonitvijo možnosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki izpolni pogoje za polno starostno pokojnino,« je dejala Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc.

Gospodarsko razpoloženje decembra boljše

Gospodarsko razpoloženje se je v Sloveniji decembra izboljšalo. Na zvišanje kazalnika na mesečni ravni je vplivalo zvišanje kazalnikov zaupanja v vseh dejavnostih.

Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih se je na mesečni ravni zvišal za 1,8 odstotne točke, kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih za 0,9 odstotne točke, kazalnik zaupanja med potrošniki za 0,8 odstotne točke, kazalnik zaupanja v gradbeništvu za 0,3 odstotne točke, kazalnik zaupanja v trgovini na drobno pa za 0,1 odstotne točke, v poročilu navaja državni statistični urad.

Na znižanje gospodarskega razpoloženja na letni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih, ki je bil za 9,1 odstotne točke nižji kot decembra lani. Zniževali so ga še kazalniki zaupanja med potrošniki (za 3,8 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 1,4 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke).

Vpliv kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bil medtem pozitiven; bil je za 1,4 odstotne točke višji kot decembra lani.

Aprila 2020 – ob prvem valu okužb z novim koronavirusom – je gospodarska klima dosegla najnižjo vrednost, odkar jo državni statistični urad izračunava. Od takrat je vrednost tega kazalnika ves čas nižja od dolgoletnega povprečja.

Statistični urad je pred dnevi objavil tudi podatke o poslovnih tendencah. V predelovalnih dejavnostih je bila vrednost kazalnika zaupanja decembra za dve odstotni točki višja kot novembra, za eno odstotno točko višja od dolgoletnega povprečja in za štiri odstotne točke višja kot v decembra lani.

Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila decembra za tri odstotne točke višja kot v novembra. Od dolgoletnega povprečja je bila nižja za 23 odstotnih točk, od vrednosti v decembru 2019 pa za 28 odstotnih točk.

Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu se je v primerjavi z novembrom zvišala za pet odstotnih točk, v primerjavi z lanskim decembrom pa je bila za šest odstotnih točk nižja. Kljub temu je bila višja od dolgoletnega povprečja, in sicer za 12 odstotnih točk.

Vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih je bila za šest odstotnih točk višja kot novembra, hkrati pa za 31 odstotnih točk nižja od vrednosti v decembru 2019 in za 24 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja.