Če gredo otroci zdaj »na silo« v šolo, bodo v kratkem do aprila spet doma
Kdaj in kako se bodo šole odpirale, je v zadnjih dneh, tednih najbolj vroče vprašanje. Žal pa je toliko, kot je staršev, učiteljev, ravnateljev, tudi mnenj. A v grobem imamo tiste, ki želijo, da se šole odprejo in jih ravno ne zanima mnenje stroke, ker ji ne verjamejo več ali pa ji sploh nikoli niso, ter tiste, ki bi otroke imeli še doma, dokler ne bo varno.
Bitke med njimi pa so postale tako pogoste in toliko mnenj je na mizi, toliko (ne)strokovnih dognanj, da človek res več ne ve, kaj je prav in kaj ne. Na koncu pa bodo najkrajšo potegnili otroci. Ni treba biti ne vem kakšen strokovnjak, da je jasno, da posledice bodo, takšne ali drugačne, pomembno pa je, kako bomo nastalo sanirali.
Preberite tudi:
Žal se večina ukvarja še z datumom odpiranja, namesto da bi iskali konstruktivne rešitve v zmedi, ki je nastala, pa naj gre za vrtce, osnovno šolo, srednjo šolo ali vse oblike »faksov«. Prav tako smo edina država, ki mora zaradi nespametne odločitve nekoga, ki se mu je zdelo smiselno vladne odločitve in vlado rušiti ter je sprožil ustavni spor, zaradi česar mora vlada vsak teden odločati o nečem, kar je že v ponedeljek jasno.
Seveda je ogromno sprenevedanja na obeh straneh – v treh dnevih se epidemiološka slika ne bo bistveno spremenila, torej je že takoj jasno, da bo treba ukrepe in odloke podaljšati, hkrati pa je že na začetku tedna jasno, kaj bo vlada odločila.
Vlada je zaradi različnih mnenj in vse močnejšega medijskega linča sklicala sestanek vlade s sindikati in šolniki.
Vlada in šolniki za isto mizo o prihodnosti slovenskih šol
Na sestanku vlade in šolnikov so sodelovali predsednik vlade Janez Janša, direktor NIJZ Milan Krek, vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović, ministrica Simona Kustec, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Marjan Dolinšek, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Damir Orehovec, direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj, predstavnik ravnateljev Gregor Pečan, predstavnik staršev Janko Meden, predstavnik SVIZ-a Branimir Štrukelj, Mojca Verhovec, Marko Primožič, Nives Počkar, Marjan Gorjup, Janja Bogataj, Anton Obreht, Peter Štuhel …
Račun poskusnega sproščanja ukrepov pred prazniki in med njimi je bil izstavljen in njegova veličina bo znana v naslednjih 14 dneh. Ravno teh 14 dni je zato najpomembnejših, odkar imamo epidemijo, je menil Janez Janša. Kako slaba je situacija, sta predstavila dr. Krek in dr. Beovićeva.
Ob pregledu števila okuženih od marca do danes je moč opaziti, da šole vsekakor niso bile prehitro zaprte, le sprašujemo se lahko, kakšen bi šele bil porast okuženih, če bi šole ostale odprte. Šole so začele šolanje na daljavo 19. oktobra, zaprle so se pri manjšem številu obolelih – 7722 aktivnih primerov in 291 hospitaliziranih.
Vir slike: Sledilnik Covid
Krivulja okuženih je od takrat naraščala in z ukrepi se je preprečilo, da se je vrh epidemije obdržal na nekem nivoju, tako da danes govorimo o 22.475 aktivnih primerih in 1169 hospitaliziranih, kar je pa tudi meja zmogljivosti bolnišnic.
Vlada je sicer že v decembru izdala »vladni semafor«, kjer je bilo jasno določeno, da se bodo v šolske klopi vrnili otroci prve triade in otroci šol s posebnimi programi ter da se bodo odprli vrtci, če bo sedemdnevna incidenca pod 1000 ali bo število hospitaliziranih nižje od 1000.
Vsi ostali otroci pa bi se v šolske klopi vrnili, če bi bila sedemdnevna incidenca nižja od 600 ali bi v bolnišnici bilo manj kot 600 oseb.
Vir slike: Gov.si
Žal pa vsem ni jasno, da imamo omejene zdravstvene rezerve, če bi le-te imeli večje, bi lahko bolj tvegali s sproščanjem ukrepov.
Šolstvo je prioriteta, a na silo ne bo prinesla nič dobrega
»Šolstvo je prioriteta, ampak ničesar ne bomo dosegli, če vse odpremo in nato po tednu ali dveh vse zapremo in smo potem zaprti do aprila, maja,« ocenjuje predsednik vlade. Kot že omenjeno, za sproščanje v božično-novoletnem času prihajajo računi, in ti bodo prihajali še naslednjih deset dni.
Za tveganje s sproščanjem ukrepov, ki bi omogočalo na stotisoče novih stikov na dan, med njimi pa je zagotovo na stotine rizičnih v celi državi, ker nobena regija ne dosega oranžnega polja, je manevrski prostor majhen. Janša sicer meni, da če zdaj še malce zdržimo, in če bo epidemiološka slika dobra, lahko v februarju preidemo na oranžno stopnjo vladnega načrta sproščanja in začnemo s sproščanjem, kot je predvideno, vse ostalo pa je bistveno preveliko tveganje.
Skupni interes vseh je, da bi čim prej prišli do situacije, ko bo mogoče šole odpreti, ne samo prve triade, in to na način, da bo to varno in da ob tem ne bomo tvegali kolapsa zdravstvenega sistema. V skupnem interesu je prav tako, da se ravna odgovorno, da se ne odpira šol, če bodo le-te odprte zgolj za kak teden in potem zaradi okužb zaprte do aprila.
Vlada do sedaj nobene odločitve glede ukrepov za zajezitev širjenja epidemije ni sprejela brez stroke. Tudi načrt sproščanja je bil sprejet na podlagi vseh ocen svetovalne skupine in tudi na podlagi dobrih praks po Evropi.
Škotska, Velika Britanija, Nemčija in še kakšna evropska država bo imela šole zaprte vsaj do februarja. Res pa je, da večina teh držav šol ni zapirala tako hitro.
Po besedah predsednika vlade skoraj zagotovo 11. januarja vstopa v šole še ne bo, v najboljšem primeru bo takrat začetek testiranja, pri čemer je treba vedeti, da se v istem dnevu ne da testirati vseh in hkrati tudi začeti šolanja. To pa je vlada danes tudi potrdila. Vsaj do 18. januarja so šole zaprte, razen šol s posebnimi programi.
Vir slike: Gov.si
SVIZ zahteva čimprejšnje odprtje šol
Predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj je po lastnih besedah predstavil stališča in poglede več kot 70 odstotkov vseh zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, ki so včlanjeni v SVIZ.
Njihovo mnenje je, da je potrebna čimprejšnja vrnitev otrok v vrtce in šole, ki pa mora biti pripravljena tako, da bodo tveganja za zaposlene in druge udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa pod nadzorom in še sprejemljiva. Menijo, da se na vzgojiteljice in njihove pomočnice v vrtcih, na učiteljstvo ter drugo strokovno in tehnično osebje v šolah starši, učenci, dijaki in javnost lahko zanesejo, da se bodo dela lotili zavzeto, odgovorno in z veseljem.
Menijo tudi, da je »jasno, da tveganj ni mogoče povsem izločiti, a je treba hkrati izpostaviti, da Vlada RS v času enega od najdaljših zaprtij šol v Evropi ni storila nič, da bi bile vzgojno-izobraževalne ustanove v zdajšnjih razmerah bolje pripravljene na ponovno odprtje: nič ni bilo urejenega glede dodatnega prezračevanja prostorov, niso bile, denimo, postavljene pleksi pregrade ali druge fizične prilagoditve v razredih, ni zagotovljenih dodatnih prostorov, ki bi omogočili omejiti stike, ni enojnih miz, medtem ko se na vse zahtevne naloge, ki vse vpletene čakajo pri saniranju negativnih učinkov izobraževanja na daljavo, še niti ne pomisli.«
Hkrati SVIZ vladi očita, da jih niso slišali, ob tem pa dodaja, da ni čas za gojenje zamer, a je pozabil omeniti, da je ravno SVIZ pozival k nenošenju mask ter da SVIZ ve, da zaradi trenutne zakonodaje, ki je sad preteklih vlad, šole mimo razpisov ne smejo domala niti lizike kupiti.
SVIZ sicer zagotavlja, da bo, v dobro vseh v družbi, prispeval vse, kar je v njegovi moči, da bo obnovitev delovanja šol in vrtcev varna, vzgojno-izobraževalni proces pa izpeljan kakovostno. Glede tega je sindikat tudi pripravljen prevzeti odgovornost in konstruktivno sodelovati z vlado. Ni pa pripravljen prevzemati odgovornosti za samo odločitev o odprtju šol in vrtcev. Ob strani pa pustimo pritiske v javnosti in manipulacije.
SVIZ meni, da mora vlada v celoti prevzeti odgovornost za odprtje šol in vrtcev in da ni dopustno, da poskuša del te odgovornosti prevaliti na ravnatelje in zaposlene v vrtcih in šolah. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) oziroma strokovno skupino epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev obvladovanja epidemije covid-19 SVIZ poziva, naj takoj javno oceni varnostna tveganja in tveganja za zdravje, ki bodo nastopila po obnovitvi delovanja šol in vrtcev v celoti.
Menijo, da bi bila takšna ocena potrebna že pred obnovitvijo pedagoških procesov za otroke s posebnimi potrebami. SVIZ stroki in znanosti v celoti zaupa, zato pričakuje objektivno evalvacijo razmer, v katerih bomo pred odprtjem vrtcev in šol.
Žal pa se šolniki, ki so bili prisotni, s SVIZ-om skoraj v večini ne strinjajo. Šolniki so opozorili na negotovost, ki jo doživljajo vsak teden, ko čakajo na odločitev, prav tako prosijo za pravne osnove, ko se morajo soočati s starši, hkrati zagotavljajo, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bo šolanje potekalo, kot je treba.
Vsi šolniki so si enotni, da obstajata dve strani, eni bi želeli takoj nazaj, drugim pa je čisto v redu, da so doma. Opozorili so, da je vsaj 20 do 30 odstotkov otrok popolnoma nedejavnih in da ne najdejo načina, kako jih povabiti k sodelovanju, prav tako imajo težave s tujci in z otroki s posebnimi potrebami.
A ne glede na težave želijo nazaj zgolj in samo, če bo varno. Premier jim je med drugim obljubil, da bodo našli način, da ne bodo čakali do četrtka, da bodo izvedeli, kako dalje. Na osnovi vseh predlogov s terena bi Janša želel spisati skupno pismo podpore, hkrati pa želi, da se najbolj pereče težave do naslednjega tedna tudi uredijo ter se pretehtajo možnosti za odprtje.
