Naprej na vsebino

Kako domača nam je struktura Evropske unije?

Slovenija je od 1. julija 2004 članica Evropske unije (EU). Za članstvo smo se Slovenci odločili na referendumu, 23. marca 2003. Referenduma se je udeležilo 60,44 % volilnih upravičencev, od tega jih je 89,64 % glasovalo za članstvo v Evropski uniji.

Preberite tudi:

Slovenija bo letos predsedovala Svetu Evropske unije

Slovenci na splošno ne poznamo dovolj strukture EU

Kljub temu da je odstotek tistih, ki so glasovali za vstop v EU sorazmerno velik, je glede na število vseh volilnih upravičencev le-ta 53,87 %. Za primerjavo navajamo rezultate plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, 23. decembra 1990. Za samostojno ni neodvisno Slovenijo je glasovalo 88,2 % vseh volilnih upravičencev.

Ti rezultati so lahko izhodišče za razmišljanje o delovanju Evropske unije, ki temelji na njeni strukturni sestavi. Sklepamo lahko, da slovenski državljani nekoliko manj poznamo strukture in način delovanja EU, kot strukture slovenske države. O tem namreč govori že rezultat plebiscita. Če sorazmerno velik del volilnega telesa ni izkazal podpore članstvu Slovenije v EU, verjetno posledično ne pozna njenega delovanja.

Države EU.
Države EU.
Vir slike: Wikipedija

Trije stebri EU

Evropsko unijo sestavlja 27 držav, od 31. januarja 2020 je doživela prvo krčenje, saj je iz unije izstopila Velika Britanija. Gre za politično-ekonomsko zvezo, ki obsega območje veliko 4.324.782 km2 in ima okoli 510 milijonov prebivalcev. Cilji EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin in kapitala.

Kljub temu da EU sestavljajo neodvisne in suverene države, je zaradi članstva v EU njihova neodvisnost oz. suverenost okrnjena. Gre za t. i. tri stebre EU, ki združujejo različne oblike sodelovanja znotraj EU. Prvi steber se imenuje Evropska skupnost, ki združuje področja carine in skupnega evropskega trga, kmetijsko politiko, monetarno unijo, itd.

Drugi steber se nanaša na skupno zunanjo in varnostno politiko. Tretji steber se nanaša na področje policijskega in sodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Seveda ne gre razumeti delovanje treh stebrov v obliki omejevanja posameznih držav članic, ampak gre za skupno sodelovanja, da bi imela korist celotna EU in hkrati posamezne države članice.

Delovanje EU.
Delovanje EU.
Vir slike: Wikipedija

EU deluje na podlagi sedmih izvršilnih telesih

Bistveni pomen za delovanje EU predstavljajo njene institucije. Te sestavlja t. i. sedem izvršnih teles: Evropski parlament, Evropski svet, Svet Evropske unije, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka in Evropsko računsko sodišče.

Evropski parlament

Evropski parlament je zakonodajni organ EU, ki ga sestavlja ga 705 poslancev. Parlament odloča o delitvi nad zakonodajo EU, vključno z večletnim proračunom, proračunom EU in zakonodajo, skupaj s Svetom Evropske unije. Odgovorjen je za druge institucije EU, kot je Evropska komisija.

Ima ključno vlogo pri volitvah predsednika Evropske komisije in tudi ključno vlogo pri preverjanju kandidatov za komisarja na posameznih zaslišanjih. Kolegij komisarjev, ki ga sestavlja 27 komisarjev, odobri parlament s soglasjem Sveta EU. Člani parlamenta so izvoljeni v državah članicah vsakih pet let.

Evropski parlament.
Evropski parlament.
Vir slike: EU Parliament

Evropski svet

Evropski svet oblikuje splošne politične smernice in prednostne naloge EU. Ni zakonodajni organ, namesto tega določa politično agendo EU, običajno s sprejetjem sklepov na zasedanjih Evropskega sveta, v katerih so opredeljena pereča vprašanja in nadaljnje ukrepanje.

Člani evropskega sveta so voditelji držav ali vlad 27 članic EU, predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije. Zasedanj Evropskega sveta se udeležuje tudi visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, kadar člani razpravljajo o zunanjih zadevah.

Svet Evropske unije

Svet Evropske unije oblikuje in sprejema zakonodajo EU, usklajuje politiko držav članic, oblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko EU, sklepa mednarodne sporazume in sprejema proračun EU. Proračun se sprejme decembra, začne pa se uporabljati 1. januarja naslednje leto.

Sestavlja ga po en predstavnik vsake države članice na ministrski ravni, ki je pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja. Svetu predseduje predstavnik tiste države, ki predseduje Evropski uniji. Vsaka članica predseduje šest mesecev. Slovenija bo predsedovala od 1. julija do 31. decembra letošnjega leta.

Evropska komisija

Evropsko komisijo vodi ekipa 27 komisarjev, ki se imenuje kolegij. Komisarji skupaj odločajo o politični in strateški usmeritvi komisije. Nov kolegij komisarjev imenujejo vsakih pet let. Komisija je odgovorna evropskemu parlamentu, ki ima pravico, da celotno politično vodstvo komisije odobri in razreši.

Evropski svet vsakih pet let predlaga Evropskemu parlamentu kandidata za predsednika komisije. Praviloma ga predlagajo iz najmočnejše stranke v parlamentu. Izvoljeni predsednik na podlagi predlogov iz držav EU izbere kandidate za podpredsednike in komisarje. Imena kandidatov morajo odobriti vsi voditelji držav in vlad EU na zasedanju Evropskega sveta.

Sodišče EU.
Sodišče EU.
Vir slike: Merlin

Sodišče Evropske unije

Sodišče Evropske unije je vrhovna sodniška oblast EU. Njegova naloga je priskrbeti pravno zaščito za zagotovitev interpretacije in uresničevanje predpisov Evropske unije. Sodišče zagotavlja, da se zakonodaja EU v vseh državah članicah razlaga na enak način. Sodišče na prošnjo sodišč tudi razlaga zakonodajo EU.

Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Sodišče tudi nadzira zakonitost aktov institucije Evropske unije, skrbi za to, da države članice izpolnjujejo obveznosti iz pogodb in na predlog nacionalnih sodišč razlaga pravo EU.

Evropska centralna banka

Evropska centralna banka je centralna banka 19 držav Evropske unije, ki so sprejele evro. Njena glavna skrb je ohranjati stabilnost cen v evro območju in s tem vzdrževati kupno moč enotne valute. Z varovanjem stabilnosti evra in ohranjanjem cenovne stabilnosti banka skrbi za blaginjo prebivalcev Evrope.

Evropsko računsko sodišče

Evropsko računsko sodišče ima nalogo, da prispeva k izboljševanju finančnega poslovanja EU, spodbuja odgovornost in preglednost ter deluje kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU. Preverja tudi ali so bila sredstva EU pravilno knjižena, pridobljena in porabljena v skladu z ustreznimi pravili in predpisi ter ali je bila njihova poraba smotrna.

Večina držav znotraj EU ima skupno valuto - evro.
Večina držav znotraj EU ima skupno valuto – evro.
Vir slike: Pixabay

Poznavanje struktur EU nam je lahko predvsem v korist

Razumljivo je, da nam je slovenska državna struktura dosti bližja kot pa evropska. Ravno zato je prav, da smo spoznali vsaj osnovne institucije, morda že zato, da bi nam Evropska unija postala nekoliko bližja in tudi zares domača. Za Slovence je to še posebej pomembno, ker lahko usmerjenost zgolj v naše ozke interese, že zaradi naše majhnosti povzroči, da ostanemo še bolj ozkogledni.

Vsako pozitivno povezovanje, konkretno, povezovanje z drugimi državami na ravni Evropske unije, nam lahko širi geografsko in politično obzorje. Seveda, nam povezovanje prinaša tudi ekonomsko korist, kar se je zgodilo tudi v lanskem letu. Slovenija lahko s povezovanjem znotraj EU končno preseže tudi ozek pogled, ki je, žal, še vedno v veliki meri zaznamovan z »balkansko miselnostjo«.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments