Čigave interese zastopajo evropski poslanci?
Edini neposreden vpliv na delovanje Evropske unije (EU), ki ga imamo državljani držav, ki sestavljajo EU, je v tem, da imamo neposreden vpliv na sestavo evropskega parlamenta, saj volimo poslance na neposrednih volitvah v evropski parlament. V parlamentu je 705 poslancev s petletnim mandatom, ki so razporejeni v različne politične skupine oz. evropske politične stranke.
Sprva je bil Evropski parlament posvetovalne narave, z določili Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pa je postal zakonodajno telo, podoben parlamentom na nacionalni ravni. Tako ima parlament zakonodajne, nadzorne in proračunske pristojnosti.
Preberite tudi:
Vir slike: Evropski parlament
Sedem političnih skupin skupaj z eno nepovezano
Evropski parlament ima v svoji sestavi sedem političnih skupin in eno nepovezano skupino (29 poslancev). Pogoj za ustanovitev politične skupine je, da je v njej vsaj 23 poslancev iz petih držav. Zanimivo je, da med nepovezane poslance spadajo tudi predstavniki komunističnih strank, kar se nam lahko zdi nekoliko nenavadno, glede na to, da smo vsaj formalno s komunizmom v Evropi opravili že pred tridesetimi leti.
Skupine, ki sestavljajo Evropski parlament so:
- Evropska ljudska stranka (187 poslancev),
- Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (147),
- Renew Evrope (98),
- Identiteta in demokracija (76),
- Skupina zelenih/Evropske svobodne zveze (67),
- Evropski konservativci in reformisti (61) in
- Levica – GUE/NGL (39).
Vsaka politična skupina ima tudi svojega predsednika.
Interes EU je pred nacionalnim interesom
Za nas je verjetno najbolj zanimivo to, kakšna je vloga slovenskih poslancev in v katere politične skupine spadajo. Ob tem je treba povedati, da izvoljeni predstavniki, ki prihajajo iz posameznih držav, ne zastopajo interesov države, ampak, interes politične skupine, kateri pripadajo.
V predvolilnih kampanjah sicer lahko slišimo iz ust kandidatov, kaj vse bodo storili za Slovenijo, ampak ko so izvoljeni v Evropski parlament zastopajo interese politične skupine, kateri pripadajo. Če želijo državljani preko parlamenta uveljavljati svoje interese, se lahko nanj obrnejo s pomočjo peticije, v skladu z 227. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Slovenija je na 22. mestu po številu poslancev v Evropskem parlamentu
Slovenija ima v Evropskem parlamentu osem poslancev. Kandidate lahko predlagajo politične stranke ali liste. Zakonodaja omogoča, da so na volitvah v kandidacijskem postopku, na glasovnicah in v volilni kampanji navedene tudi politične povezave nacionalnih političnih strank s političnimi strankami, oz. skupinami na evropski ravni.
Število poslancev, ki so izvoljeni iz posameznih držav, je odvisno od števila prebivalcev te države. Največ poslancev ima Nemčija, 96, najmanj Ciper, Luksemburg in Malta, ki imajo vsaka po šest poslancev. Slovenija si z osmimi poslanci po številu deli z Latvijo 22 mesto.
Političnim skupinam so namenjena določena sredstva.
Politične skupine lahko zaposlujejo osebje in imajo na voljo pisarne, ki so financirane iz proračuna Evropskega parlamenta. Predsedstvo parlamenta določi pravila, kako se bodo ta sredstva in zmogljivosti upravljala in revidirala. Sredstva, ki so skupinam na voljo, so namenjena pokrivanju upravnih in operativnih stroškov osebja skupine.
Prav tako so sredstva namenjena političnim in informacijskih kampanj, povezanih z Evropsko unijo. Iz proračuna pa se ne smejo financirati evropske, nacionalne, regionalne ali lokalne volilne kampanje v kakršni koli obliki ali politične stranke na nacionalni in evropski ravni ali njihove organe.
Vir slike: Siol.net
Informacijska pisarna Evropskega parlamenta
Da bi bilo delovanje Evropskega parlamenta in njegovih poslancev državljanom blizu, obstaja v Ljubljani informacijska pisarna Evropskega parlamenta. V pisarni lahko dobite informacije s čim se trenutno ukvarjajo poslanci in o čem odločajo. Pisarna tudi organizira različne delavnice in forume, na katerih predstavijo tematike, ki vplivajo na življenje v Sloveniji.
Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji vsako leto pripravi slavnostno prireditev, na kateri podeli nagrado državljanu Evrope na področju povezovanja evropskih narodov. V letu 2018 so npr. nagrado prejeli predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, pred njimi pa številni drugi ugledni Slovenci.
Slovenci smo kljub majhnosti enakopravni
Morda nam Evropski parlament in njegova sestava po različnih političnih skupinah ni najbolj blizu. Kljub temu je prav, da se vsaj od časa do časa za dogajanje zanimamo, saj se na evropski ravni sprejema zakonodaja, ki je marsikdaj pomembnejša od tiste na lokalni ravni.
Poleg tega pa nam poznavanje delovanja političnih skupin lahko tudi poda nekoliko širši pogled na politično dogajanje za razliko od ozkega političnega preigravanja na slovenski politični sceni. Nenazadnje Slovenci ne živimo kot osamljen otok, ampak smo narod, ki je kljub številčni majhnosti, enakopraven dejavnik na ravni Evropske unije.
