Naprej na vsebino

Kaj nam prinašajo nova pravila v cestnem prometu?

Pravila v cestnem prometu za večino ljudi predstavljajo del vsakdanjika. Mnogi vsakodnevno uporabljamo avtomobile in druga prevozna sredstva predvsem za pot v službo in nazaj. Kakor vsaka pravila, tudi pravila v cestnem prometu niso nekaj absolutnega, ampak se lahko spreminjajo. Tako se v Sloveniji v naslednjih mesecih obetajo spremembe pravil v cestnem prometu.

Preberite tudi:

Električni skiroji so lahko (smrtno) nevarni

Menjavo pnevmatik opravite pri avtomehaniku

Kaj se dogaja z javno infrastrukturo?

Prepoved prehitevanja za tovornjake in avtocestna policija

Prva sprememba, ki je že v veljavi od 15. januarja, je prepoved prehitevanja za tovornjake na avtocesti A1, med Šentiljem in Koprom. Prepoved velja za tovornjake težje od 7,5 tone, med 6. in 18. uro. Ponoči bo tako prehitevanje še vedno dovoljeno. Izjema pri prehitevanju je tam, kjer obstajajo trije vozni pasovi in kjer je pas za počasna vozila.

V kratkem se obeta tudi vzpostavitev avtocestne policije, ki bo imela sedež v Postojni. Glavna dva cilja policije bosta vzpostavitev večje prometne varnosti, kar pomeni manj nesreč in mrtvih in večji pregon storilcev kaznivih dejanj, saj se ta na naših avtocestah povečujejo. Policija bo na avtocestah imela tudi večji nadzor nad ilegalnimi migracijami.

Glavna težava na naših avtocestah je zasičenost prometa ob prometnih konicah. Načrt za odpravo zasičenosti je v tretjem voznem pasu od Vrhnike in Domžal proti Ljubljani. K pretočnosti prometa bo nedvomno prispevala tudi avtocestna policija z odkrivanjem pretežkih tovornjakov.

Zavijanje v desno pri rdeči luči

Največja praktična sprememba je novost, ki je zavijanje v desno pri rdeči luči. Doslej smo lahko zavijali v desno, če je bila na semaforju desno dodana posebna luč. Ko je zasvetila zeleno, smo lahko zavili desno. Zdaj bo mogoče zavijati v desno v preglednih križiščih, to pa bo signaliziral poseben znak ob semaforju.

Cilj novega pravila je v večji pretočnosti vozila. Gotovo je, da bo na začetku pravilo povzročilo nekaj zmede, vendar upamo, da se bomo ljudje tega kmalu privadili. Bo pa treba biti še bolj previden, saj ne smemo pozabiti, da bo še vedno imelo prednost vozilo na podlagi zelene luči v semaforiziranem križišču.

Nova pravila za električne skiroje

Naslednja novost v pravilih cestnega prometa velja za električne skiroje. Ta prevozna sredstva veljajo za novejša, zato za njih še ne velja zakonodaja, ki bi se izključno nanašala na njih. Po veljavni zakonodaji jih uvrščamo med posebna prevozna sredstva. V praksi se je dogajalo, da so predvsem s svojo neslišnostjo, povzročali veliko zmede.

Predlog zakona opredeljuje električne skiroje kot lahka motorna vozila in jih uvršča v pravila, ki veljajo za kolesa in mopede. Z njimi se bo možno voziti po kolesarskih poteh ali ob desnem robu cestišča. Prepovedana pa bo vožnja po površinah, ki so namenjene pešcem. Največja dovoljena hitrost bo 25 km/h. Uporabljale jih bodo lahko osebe starejše od 14. let, do 18. let bo obvezna čelada.

Nov predlog je nekoliko bolj življenjski od dosedanjih pravil. Po sedanji zakonodaji se lahko električni skiroji uporabljajo na pločnikih, poteh za pešce, kolesarskih poteh in območjih umirjenega prometa. Najvišja dovoljena hitrost je 10 km/h. Ker vozniki večkrat niso upoštevali najvišje dovoljene hitrosti, je prihajalo predvsem do zmede na površinah, ki so jih uporabljali tudi pešci.

Višje kazni za neupoštevanje vozil s prednostjo in uporabo mobitela

Predlog zakona o cestnem prometu prinaša tudi znižanje oz. zvišanje glob za prometne prekrške. Predlog za povišanje globe velja, če na cestah ne bomo upoštevali vozil s prednostjo. Predlagana globa je 300 evrov, sedaj velja globa 160 evrov.

Sprememba zakona prinaša tudi precej višje kazni za uporabo mobilnih in drugih elektronskih naprav med vožnjo. Vse pogosteje smo priče prometnim nesrečam, ki so posledica uporabe mobilnega telefona. Marsikdo uporablja med vožnjo celo tablico. Vožnja z uporabo teh naprav zelo zmanjšuje koncentracijo, zato so se že zgodile nesrečam s smrtnim izidom.

Po raziskavah uporaba mobilnega telefona povzroči več smrti v prometu kot pa alkohol. Zaradi premajhnega zavedanja o posledicah v prometnih nesrečah, ki ga predstavlja takšno početje, je za kršitelje predlagano zvišanje kazni iz do sedanjih 120 evrov, na 250 evrov. H globi so dodane tudi tri kazenske točke.

Znižanje kazni za prekoračeno hitrost

Vozniki se bomo verjetno najbolj razveselili sprememb, ki se nanašajo na znižanje kazni. Predlog znižanja se nanaša na prehitro vožnjo. Na Ministrstvu za infrastrukturo namreč ugotavljajo, da ni povezave med visokimi kaznimi in prometnimi nesrečami s smrtnim izidom.

Kazni, kjer velja omejitev 50 km/h

Po predlogu vlade bo prekoračitev hitrosti do 10 km/h na območju, kjer velja omejitev 50 km/h, znašala 40 evrov. Do sedaj velja kazen 80 evrov. Kazen za prekoračitev hitrosti med 10 in 20 km/h se bo s sedanjih 250 evrov znižala na 120 evrov plus tri kazenske točke.

Vožnja s prekoračitvijo hitrosti med 20 in 30 km/h bo znašala 250 evrov in pet kazenskih točk. Do sedaj je bila predpisana globa 500 evrov ob enakem številu kazenskih točk. Prekoračitev hitrosti med 40 in 50 km/h bo stala kršitelja 500 evrov in sedem kazenskih točk.

40 do 50 km/h prekoračene hitrosti bo kršitelja stalo 750 evrov in devet kazenskih točk. Do sedaj velja za prekoračitev hitrosti med 30 in 50 km/h globa v višini 1000 evrov in devet kazenskih točk. Kazen za prekoračitev hitrosti za več kot 100% ostaja enaka kot do sedaj, to je 1200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni odvzem vozniškega dovoljenja.

Kazni, kjer velja omejitev 30 km/h

Tam, kjer je hitrost omejena na 30 km/h bo kazen za prekoračitev hitrosti do 10 km/h znašala 40 evrov, do sedaj je v veljavi kazen za prekoračitev hitrosti do 5 km/h 40 evrov, za 5 do 10 km/h pa 80 evrov. Prekoračitev hitrosti od 10 do 20 km/h bo prekrškarje stala 130 evrov, do sedaj velja kazen 300 evrov plus tri kazenske točke.

Prekoračitev med 20 in 30 km/h bo znašala 500 evrov plus sedem kazenskih točk, sedaj velja 1000 evrov plus pet kazenskih točk. Tisti, ki bodo prekoračili hitrost za 30 km/h ali več, bodo plačali 1.200 evrov in ostali brez vozniškega dovoljenja, kar je v veljavi tudi po sedanjem zakonu.

Kazni na območjih izven naselja

Znižanje kazni velja tudi za prekoračitev hitrosti izven naselja. Za prekoračitev kazni do 10 km/h ostaja višina kazni enaka kot doslej, to je 40 evrov. Za prekoračitev med 10 in 20 km/h je predvidena kazen 60 evrov, medtem ko je v veljavi kazen 80 evrov.

Dodatno se znižuje tudi kazen med 20 in 30 km/h previsoke hitrosti. Iz do sedanjih 160 evrov se naj bi znižala na 120 evrov. Nižje kazni veljajo tudi za še višje hitrosti. Med 30 in 40 km/h previsoke hitrosti je predlog kazni 200 evrov namesto dosedanjih 250, plus tri kazenske točke, kar je v veljavi že do sedaj.

Kazen za prekoračitev hitrosti med 40 in 50 km/h bi po novem znašala 400 evrov namesto dosedanjih 500. Predvidenih je tudi pet kazenskih točk. Nad prekoračenih 50 km/h še naprej ni milosti, saj naj bi kazen ostala enaka kot do sedaj, to je 1.200 evrov in odvzem vozniškega dovoljenja.

Kazni na avtocestah in hitrih cestah

Znižanje kazni končno veljajo tudi na avtocesti in hitri cesti. Razpon najcenejše kršitve se iz kategorije 0 do 10 km/h razširja na 0 do 20 km/h, ki stane 40 evrov. Za kršitev med 20 in 30 km/h ostaja predvidenih 60 evrov, iz 130 na 120 evrov pa nov predlog predvideva znižanje za prekoračitev hitrosti med 30 in 40 km/h.

Nespremenjena ostaja kazen za prekoračitev hitrosti med 40 in 50 km/h, kar znaša 250 evrov in tri kazenske točke. V kategoriji med 50 in 60 km/h prekoračitve hitrosti pa je kazen padla iz do sedanjih 500 na 400 evrov. Voznik bo dobil pet kazenskih točk.Za prekoračitev nad 60 km/h bo še naprej veljala kazen 1.200 evrov in devet kazenskih točk.

Vzgoja prinaša več sadov kot kazenske sankcije

Cilj predloga novih pravil v cestnem predpisu je predvsem varnost in pretočnost prometa, ob prekrških gre tudi za življenjskost predpisanih kazni. Za slovenske voznike je v veliki meri značilno, da se praviloma prometnih predpisov držimo zaradi zagroženih kazni in ne toliko zaradi varnosti v prometu.

Bolj kot spremembe na področju prometnih predpisov, je pomembna permanentna vzgoja državljanov za kulturo v prometu. Zato bi bilo v tej smeri potrebno še posebej vložiti moči in sredstva v vzgojo mladih voznikov. Vzgoja namreč prinaša veliko več pozitivnih sadov, kakor sankcije, četudi so te še tako ekstremno visoke.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice