Zaprte šole: kje in do kdaj še?

Slovenski otroci so v šolskem letu 2020/2021 v šolskih klopeh preživeli le nekaj dni od 1. septembra do 19. oktobra 2020. Z 19. oktobrom je šolanje začasno prešlo na model C. To pomeni, da so bili učenci od 1. do 5. razreda pri pouku v šoli, učenci od 6. do 9. razreda pa so imeli izobraževanje na daljavo. Prav tako so se na daljavo izobraževali dijaki ter študentje, ki v tem študijskem letu profesorjev še niso videli. Sledile so podaljšane jesenske počitnice in od 9. novembra 2020 poteka vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih šolah za vse učence na daljavo. In zaenkrat tako ostaja.

V vsem tem času smo najverjetneje starši šli skozi najrazličnejše faze. Od faze: »Zakaj moram jaz opravljati delo učiteljev, ki so za to plačani?«, do faze: »Moji otroci niso tako pametni, kot sem mislil,« in prej ali slej do faze: »Hočem svoje življenje nazaj!«

Preberite tudi:

Zoom od A do Ž

Po katerem modelu bodo osnovnošolci začeli novo šolsko leto

Teams za učence in starše

Pred nekaj dnevi je bila celo vložena pobuda za presojo ustavnosti vladnega odloka in sklepa ministrice o izobraževanju na daljavo. Vložila jo je mama, katere osnovnošolski otrok, kot pravi: »je slabe volje, nemotiviran za šolsko ali drugo delo, jokav, čeprav je bil pred tem visoko motiviran in v šoli uspešen. Drugi otrok, ki bi sicer obiskoval vrtec, pogreša stike in jih intenzivno išče pri sorojencu ter pri naju z možem, vendar ga ti stiki ne zadovoljijo povsem.«

A Slovenija je z ukrepom šolanja na daljavo daleč od izjem. Po podatkih Unesca je zaprtje izobraževalnih ustanov zaradi covida-19 prizadelo 1,6 milijarde učečih se v več kot 190 državah v času od izbruha pandemije. To število predstavlja 94 odstotkov učečega svetovnega prebivalstva. Na dan 18. januarja 2021 izobraževalne ustanove ostajajo zaprte v 30 državah po vsem svetu, v katerih se izobražuje 258.176.761 učencev, kar predstavlja 14,7 odstotka vseh vključenih v izobraževalni sistem.

Šolanje v nekaterih izmed držav

Šole v Angliji za učence ostajajo zaprte do sredine februarja. Tudi na Škotskem, v Walesu in na Severnem Irskem so podaljšali zaprtje šol. Izobraževanje na daljavo se izvaja tudi na univerzah, z izjemo posameznih predmetov za bodoče delavce v kritični infrastrukturi, ki vključuje medicino in veterino.

Vrtci in šole v Franciji so odprti, otroci, stari šest ali več let, morajo v učilnicah obvezno nositi zaščitne obrazne maske že od konca oktobra. V državi sicer od sredine decembra naprej velja policijska ura, ki traja od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.

V Nemčiji so s 16. decembrom uvedli zaprtje šol, ki bo trajalo vsaj do konca januarja. Še pred zaprtjem so nekatere šole uvedle obvezno uporabo zaščitne obrazne maske, druge šole pa so sprejele zgolj priporočila, da naj učenci maske nosijo samo zunaj učilnice.

Šole v Španiji ostajajo odprte, medtem ko naj bi policijska ura, ki traja od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ostala v veljavi do začetka maja 2021. Vsi ljudje, stari šest let ali več, morajo nositi obrazno masko v javnem potniškem prometu in v vseh zaprtih prostorih po državi, na več območjih pa je uporaba obrazne maske obvezna tudi na prostem.

Nizozemska je v strogem »lockdownu« že od sredine decembra. Pred zaprtjem šol je bila odločitev o nošenju mask v šolah prepuščena šolskim oblastem, splošna priporočila pa so bila, da naj učitelji in učenci nosijo obrazne maske, ko se nahajajo izven učilnice. Čeprav naj bi se šole in vrtci odprli 18. januarja, se je zaradi širjenja novega seva koronavirusa zaprtje šol podaljšalo do najverjetneje 9. februarja.

Švedska vlada je 5. decembra objavila svojo odločitev o zaprtju višjih srednjih šol, v katerih poučujejo dijake, stare 16 let in več. Učenci, starejši od 16 let, so prešli na šolanje na daljavo preko spleta, v regiji Stockholm ta ukrep vključuje tudi učence, stare od 13 do 15 let. Švedska sicer od svojega prebivalstva, vključno s šolskimi otroki, ni zahtevala, da nosi obrazne maske. V prvem valu pandemije marca 2020 so šole ostale odprte.

Na Madžarskem so od 11. novembra zaprte šole, restavracije in hoteli, velja nočna policijska ura, prepovedana so vsa zbiranja. Ukrepi bodo veljali vsaj do začetka februarja.

V Avstriji naj bi šole odprli 25. januarja, in ne 18., kot so sprva načrtovali. Preventivno bo pouk potekal v izmenah in ob okrepljenih preventivnih ukrepih. Starejši učenci imajo pouk na daljavo že od jesenskih počitnic. Otroci v višji gimnaziji so doma od sredine oktobra, z izjemo maturantov, ki hodijo v šolo. Otroci, ki obiskujejo nižjo gimnazijo, stari od 10 do 14 let, in otroci v osnovni šoli, stari od 6 do 10 let, so doma od sredine novembra, z izjemo enega tedna v decembru.

Na Hrvaškem so se po več kot mesecu dni zimskih počitnic v šole 18. januarja vrnili učenci nižjih razredov osnovne šole in dijaki zadnjih letnikov. Za ostale hrvaške učence in dijake v drugem ocenjevalnem obdobju izobraževanje še naprej poteka na daljavo. Vsi učenci  morajo spoštovati priporočeno medsebojno razdaljo, za dijake je obvezna tudi zaščitna maska.

V Turčiji so se vrata šol odprla septembra, a le za nekaj časa. 20. novembra so se šole zaprle in ponovno odprtje je predvideno za 15. februar.

Tehnične težave (Zoom, Teams Microsoft, spletne učilnice)

Čeprav so se učitelji, učenci in starši s tehničnimi težavami soočali že marca lani in se je zdelo, da je vmes preteklo več kot dovolj časa, da se na ponovno učenje na daljavo ustrezno pripravijo, so že drugi dan šolanja na daljavo, 20. oktobra 2020, Arnesove učilnice odpovedale.

Težave so se pojavljale tudi pri delu s Teamsi in Zoomom. Velikokrat tudi zato, ker uporabniki spletnih orodij – na eni ali drugi strani – niso bili ustrezno usposobljeni. Tako učitelji kot tudi starši, predvsem pa učenci, so se bili primorani naučiti marsičesa. Predvsem tega, da zjutraj nikoli ne veš, kak dan te čaka.

Posebni problemi so se pojavili tam, kjer so otroci šolske ure preživeli pri starih starših, ki so spletnih orodij vajenih še manj. Predvsem za manjše otroke je to pomenilo opravljanje učnih ur in domačih nalog pozno v večerne ure, po tem, ko so starši zaključili s svojimi službenimi obveznostmi.

Lahko pride tudi do izpada električne energije, ali odpove internet, kar delo vsaj začasno onemogoči. Delu na daljavo je težko slediti, če učitelji navodila pošiljajo za vsako uro sproti ali na primer povezavo za obvezno Zoom izobraževanje pet minut, preden se le-to začne. Predvsem otroci v višjih razredih osnovne šole imajo po Zoom urah še kup domačih nalog, kar pomeni, da se šolska opravila zavlečejo pozno v večer. In še bi lahko naštevali.

Od otroka do otroka in tudi od starša do starša je različno, kako se zmore prilagoditi novim razmeram. Otroci, ki so dokaj samostojni, pravzaprav potrebujejo samo občasno spodbudo in kontrolo, tudi zato, ker vse skupaj traja že toliko časa, da lahko vmes obupajo. Mlajši otroci, sploh tisti, ki še ne znajo tekoče brati, seveda potrebujejo veliko več pomoči. Poleg mlajših pa veliko pomoči potrebujejo vsi tisti otroci, ki jo potrebujejo tudi pri klasičnem poteku izobraževanja, bodisi zaradi posebnih potreb ali iz drugih razlogov.

Znanje, spretnosti in zarjavelost

Najboljše, kar je prineslo šolanje na daljavo, je zagotovo priložnost, da se pospeši procese digitalizacije učnega procesa in da se šolski sistem posodobi in postane bolj inovativen. Večina se bo najverjetneje strinjala, da so šolski sistemi in sam kurikulum zastareli in niso prilagojeni času, v katerem živimo, tudi če odmislimo epidemijo.

Digitalno znanje, obvladovanje digitalnih veščin, razumevanje delovanja spleta so vsebine, ki bi jih morali vključevati v šolski program. Situacija sama je pokazala, kako nesmiselno je risanje tipkovnice pri pouku računalništva (ja, ponekod to še počnejo). Poleg vsebin, ki bi jih bilo smiselno vnesti v kurikulum, je v obstoječem toliko navlake, ki bi jo bilo treba prečistiti, da bi se dejansko šolsko leto lahko skrajšalo vsaj za dva meseca.

V kolikor bodo ugotovitve koronačasa na eni strani iztočnica za prenovo šole, ki bo bolj prijazna tako otrokom kot učiteljem (in tudi staršem) in bo predvsem bolj pripravljala na življenje, in na drugi strani spodbuda otrokom za bolj samostojno delo, bo vse to, kar sedaj preživljamo, zagotovo dobro nagrajeno.

Otroci se sedaj tudi premalo gibljejo in preveč časa preživijo na elektroniki, je še en pogost vzklik. In seveda je resničen. Premalo se gibljejo pretežno tisti otroci, ki so se tudi pred epidemijo koronavirusa gibali premalo. Čas uporabe elektronike se je za nekatere resda podaljšal, saj brez uporabe telefona ali računalnika ne more opraviti šolskih obveznosti. A po opravljenih obveznostih elektronske naprave v rokah obdrži tisti otrok, ki je to počel že prej.

Sedanje razmere so daleč od idealnih, vsekakor. A na ukrepe vlade za omejevanje širjenja virusa in na samo epidemijo covida-19 hkrati skušamo prilepiti mnogo bolečin, ki so bile z nami že dolgo preden je bila ugotovljena prva okužba na Kitajskem. Debata o šolanju na daljavo pa je že zdavnaj postala bolj boj za pozornost posameznih skupin kot karkoli drugega.