Naprej na vsebino

V potresno nevarnih stavbah v Sloveniji živi med 88 in 200 tisoč ljudi

Nedolgo nazaj nas je pretresel potres v Petrinji, ki smo ga čutili tudi pri nas. Ob opazovanju dogajanja na prizadetem območju, o katerem so nam lokalni opazovalci zaupali marsikaj, med drugim tudi to, da so se hrvaški master šefi organizirali v štirih urah in začeli kuhati obroke za ekipe reševalcev in ljudi s prizadetega območja iz sestavin, ki so jih prinesli donatorji ali ljudje sami. Sedmi dan je prvo hrano dostavil Rdeči križ. Štirinajsti dan je odreagirala država na način, da je prepovedala kuhati prostovoljcem, priprava hrane je prešla v domeno državne firme Pleter, kuhali so iz pretežno doniranih sestavin, obroke pa ljudem prodajali po 25 kun.

Vsaka naravna nesreča v vseh nas na prvem mestu prebudi strah in negotovost in iz nas potegne tako najboljše kot tudi najslabše. Ob opazovanju dogajanja v Zagrebu in Petrinji smo se vsi spraševali, kako bi bilo, če bi se to zgodilo nam.

Preberite tudi:

Potresi postali del našega vsakdana? Veste, kako se pravilno odzvati?

Kako je torej Slovenija pripravljena na potres?

Na novinarski konferenci Ministrstva za obrambo o pripravljenosti na potres v Republiki Sloveniji je generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But predstavil aktivnosti na področju preventive ter pripravljenost na ukrepanje v primeru močnejšega rušilnega potresa na najbolj potresno ogroženih območjih v Republiki Sloveniji.

Slovenija sodi v območje srednje potresne nevarnosti in zaradi razmeroma plitvih žarišč so lahko učinki potresov v okolici epicentra zelo veliki. Karta potresne intenzitete je iz leta 2011 s povratno dobo 475 let. Vrednosti na karti v 50 letih ne bodo presežene.

Pas večje potresne  nevarnosti  (intenziteta  VIII  EMS) pokriva več kot polovico Slovenije in na tem območju živi več kot polovica prebivalcev. Največja potresna nevarnost je na območju zahodne Slovenije, v Ljubljani z okolico in na območju Brežic. Na območju intenzitete VIII EMS živi 1.020.000 ljudi ali 53 odstotkov prebivalcev, na območju intenzitete VII EMS 698.000 ljudi ali 36 odstotkov, na območju intenzitete VI EMS pa blizu 11 odstotkov prebivalcev.

Najbolj  ogrožene  regije  z  vidika  potresa  so  Ljubljanska,  Posavska  in  Zasavska  regija.
Najbolj ogrožene regije z vidika potresa so Ljubljanska, Posavska in Zasavska regija.
Vir slike: Ocena ogroženosti RS zaradi potresov, 2018

Ukrepi za zmanjševanje posledic potresa

Na eni strani gre pri ukrepih za preventivo in pripravljenost ter zaščito pred potresi, na drugi strani pa za reševanje in pomoč, urejanje osnovnih življenjskih razmer v času po potresu in ne nazadnje tudi obnovo. Za področji preventive in obnove je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (sistematično spremlja in proučuje potresno dejavnost, sistematično spremlja učinke potresov na stavbe, izdeluje in pripravlja predpise o potresno varnih stavbah). Leta 1963 se je uvedla protipotresna gradnja, ki je bila nadgrajena 2005. Za  potresno  odporno  projektiranje  se  v  Republiki  Sloveniji skladno  z  zakonodajo  uporablja  karta projektnega pospeška tal.

A v Sloveniji je predvsem v mestnih središčih veliko starejših stavb, mnoge izmed njih so vodene kot objekti stavbne in kulturne dediščine. Te stavbe morajo biti obnovljene pod točno določenimi pogoji, kar pa je ponavadi zelo drago. Dodatni razlogi, da so mnogi objekti stavbne in kulturne dediščine prepuščeni počasnemu propadanju, so tudi nedokončani denacionalizacijski postopki, slabo pripravljeni razpisi, zapleteni birokratski postopki in tako naprej. Kaj se zgodi s stavbami, ki že tako ali tako komaj stojijo, v primeru potresa … si lahko predstavljamo vsi.

Prof. dr. Matjaž Dolšek, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, je ob komentarju potresa v Petrinji za PlanetTV izpostavil: »Trenutno pripravljamo študijo,  v kateri simuliramo potres v Petrinji, če bi se zgodil v Ljubljani, približno 5 km severno od Prešernovega trga. Preliminarni rezultati kažejo, da bi bila neposredna škoda na stavbah nekje velikostnega reda 10 milijard evrov.« V potresno nevarnih stavbah pa v Sloveniji glede na študijo, pripravljeno za državo, živi med 88 in 200 tisoč ljudi. Problematične so, kot že omenjeno, zlasti starejše stavbe v mestnih središčih, katerih obnova je otežena tudi zaradi spomeniškega varstva, in objekti, zgrajeni po drugi svetovni vojni oziroma pred letom 1970.

Potres v Petrinji je terjal sedem smrtnih žrtev. Glede na delež potresno nevarnih stavb, bi bilo najverjetneje ob potresu v Ljubljani ali drugem večjem mestu stotine žrtev.
Potres v Petrinji je terjal sedem smrtnih žrtev. Glede na delež potresno nevarnih stavb, bi bilo najverjetneje ob potresu v Ljubljani ali drugem večjem mestu stotine žrtev.
Vir slike: civilna-zastita.gov.hr

Ključno vlogo pri odzivu na posledice potresa ima uprava Ministrstva za obrambo v sodelovanju z ostalimi ministrstmi, organi in lokalnimi skupnostmi. Ministrstvo za obrambo načrtuje delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in ustrezno organizira in zagotavlja delovanje vseh ključnih resorjev in občin.

Za namen učinkovitega odziva so bile na vseh ravneh pripravljene ocene ogroženosti in načrti za zaščito in reševanje, izdelane so ocene tveganj za nesreče in ocene zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče. Vsi dokumenti so obljavljeni na gov.si. Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov Verzija 3.0 je bila narejena junija 2018. Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu Verzija 3.1 je bila izdelana leta 2014 in ažurirana januarja 2020.

Informacijska platforma POTROG

Platforma POTROG omogoča takojšnjo oceno posledic potresa glede na potresno območje in stanje posameznega objekta. Aplikacije POTROG so bile razvite v sklopu projektov POTROG, POTROG 2, POTROG 3 in POTROG 4, ki jih je financiralo Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje – URSZR. Razvite so bile z namenom pridobitve orodja za hiter odziv v primeru potresa. Na spletni strani je na voljo tudi vprašalnik za samooceno potresne ranljivosti – Oceni svojo stavbo.

Rezultati razvojno-raziskovalne naloge POTROG so dostopni na naslovu potrog.vokas.si.

Vsakoletne vaje

Na njih se preverja ustreznost rešitev v načrtih zaščite in reševanja, usklajenost delovanja vseh deležnikov ter pripravljenost sil za zaščito in reševanje. Na podlagi analiz rezultatov vaj se dopolnjuje načrt zaščite in reševanja.

V tem letu bodo izvedene tri večje vaje na državni ravni: vaja o izvajanju zaščitnih ukrepov v primeru močnega potresa v osrednji Sloveniji POTRES 2021, vaja zaščitnih ukrepov ob jedrski nesreči in simulacijska vaja pripravljenosti na odziv v primeru izbruha afriške prašičje kuge. Poleg državnih vaj se bodo izvajale tudi vaje na območju posameznih regij in občin.

Cilji vaje POTRES 2021 so: ugotoviti pomanjkljivosti, neskladja ter nedorečenosti v Državnem načrtu zaščite in reševanja ob potresu, preveriti takojšen odziv pristojnih organov in služb v skladu z rešitvami v načrtu zaščite in reševanja, preizkusiti sistem vodenja aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči, ugotoviti posledice potresa po resorjih in vpliv na delovanje resorja, preveriti zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči v primeru izpada delovanja sistemov javne telefonije in interneta, preveriti informiranje domače in mednarodne javnosti.

Julija bo izvedena praktična mednarodna vaja SIQUAKE 2020, ki jo bo sofinancirala Evropska komisija. Predvideno je sodelovanje reševalnih enot iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Nemčije in Slovenije.

Pomembno je, da ostanemo mirni in se odmaknemo od predmetov, ki bi nas lahko poškodovali. Zavarujemo glavo.
Pomembno je, da ostanemo mirni in se odmaknemo od predmetov, ki bi nas lahko poškodovali. Zavarujemo glavo.
Vir slike: Uprava RS za zaščito in reševanje

Kam se lahko obrnemo državljani? Kako ravnati?

Državljani se lahko obrnemo na gov.si, kjer so objavljeni državni načrti za ravnanje v primeru potresa, napotki za prebivalce za ravnanje v potresu v obliki zgibank za odrasle, zgibanka potres in požar ter aplikacija potres hiša. Izdelane so tudi aplikacije za pametne telefone, didaktične igrice, knjižica za otroke Ježek Snežek in potres.

Potres je ena od tistih stvari, ki jih ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje pripravimo. Ob močnejšem potresu se lahko zgodi, da: ne bo zagotovljena preskrba z elektriko in zemeljskim plinom, bo motena oskrba z vodo oziroma voda ne bo pitna, bo poškodovan in zaradi tega neuporaben kanalizacijski sistem, sistem ogrevanja, ki ga običajno uporabljate, ne bo deloval ali ne bo varen za uporabo, stacionarni in mobilni telefoni ter internet ne bodo delovali …

Zato je dobro imeti pri roki: zadostno zalogo vode v plastenkah, dodatno lahko pripravite tudi sredstva za razkuževanje vode, stalno zalogo hrane za izredne razmere – v zalogi naj bodo pripravljene jedi, ki jih ni treba kuhati. Če imate alergijo ali dieto, to upoštevajte pri pripravi zaloge, upoštevajte posebne potrebe dojenčkov, starejših in bolnikov. Poskrbite tudi za zalogo hrane in vode za domače živali, zdravila (še posebej tista, ki jih redno jemljete) in opremo za prvo pomoč, higienske pripomočke, ne pozabite na PVC-vrečke za fekalije, če bi bil kanalizacijski sistem neuporaben, plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, žepni nož, trpežne pohodne čevlje, topla oblačila in odeje, baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki in drugo, kar menite, da bi potrebovali.

V primeru potresa je najpomembneje, da ostanete mirni. Ostanite v prostoru, v katerem ste; oddaljite se od oken in drugih steklenih površin. Poiščite si zaklon pod masivnimi mizami in klopmi, šolskimi mizami ali med podboji vrat v nosilnih stenah, če takih možnosti nimate, pa v kotu ob notranjih nosilnih stenah prostora, na hodnikih se stisnite k notranjim nosilnim stenam in si zaščitite glavo, če ste v postelji, ki stoji na varnem mestu, v njej tudi ostanite, glavo si pokrijte z blazino.

V objektih, v katerih se zadržuje veliko ljudi, ostanite mirni, ne pridružite se paničnim ljudem. Ne prerivajte se proti izhodnim vratom, počakajte, da potres mine, in šele nato umirjeno zapustite objekt.

Na prostem pojdite na odprt prostor, proč od stavb, bregov rek in jezer, vodnih pregrad, dreves, prometnih znakov in reklamnih panojev, semaforjev, svetilk javne razsvetljave, električnih žic, daljnovodov ter drugih napeljav ipd.; če se na strnjeno pozidanem območju ne morete oddaljiti od stavb, poiščite v bližnjih vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti (strešniki, deli dimnikov, ometa, cvetličnimi koriti in lončki, razbitim steklom ipd.) in si zavarujte glavo.

Več informacij, tudi o tem, kako poskrbite, da bo stanovanje v primeru potresa bolj varno, lahko preberete v brošuri Ste pripravljeni na potres?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice