Naprej na vsebino

Brazilski sev že v Evropi, kaj to pomeni za spopadanje s covidom

Skoraj leto dni je, odkar je glavno vlogo v našem življenju prevzel covid. Pričakovati je bilo, da bo virus mutiral, tako imamo afriški sev, britanski sev in po novem tudi brazilski sev. Slednji je v Evropi prisoten v že kar nekaj državah. NIJZ sicer meni, da se je ne glede na sev treba ukrepov držati, kar je res.

Tisto, kar pa zbuja skrb pri zadnji znani mutaciji – brazilskem sevu – ni toliko to, da se zelo hitro širi, ampak namigovanje nekaterih znanstvenikov, da je le-ta odporen na vsa do sedaj znana cepiva. To pa je tisto, česar so se po tihem bali vsi. Kajti to pomeni še dodatno leto raziskovanj in ustvarjanja ustreznega cepiva.

Nova različica koronavirusa pa že obsega približno polovico novih okužb v brazilskem amazonskem mestu Manaus. Kar 42 odstotkov potrjenih primerov je okuženih s to novo različico. Mutacija naj bi bila podobna britanski in južnoafriški.

Preberite tudi:

Kaj vse vemo o mutirani različici covida v Veliki Britaniji

Če bo potrebno, se bodo testirali tudi otroci, saj imamo že potrjen prvi primer angleškega seva

Nova mutacija je označena s P.1 in ima mutaciji N501Y in E484K. V Slovencu smo med prvimi raziskali angleški sev, še preden je bil potrjen prvi primer v Sloveniji. Trenutno so največ primerov brazilskega seva potrdili v Nemčiji. Ker nam je jasno, da je le vprašanje časa, kdaj bo brazilski sev zaznan tudi v Sloveniji, smo raziskali še brazilski sev in za vas poiskali do sedaj znane pomembne informacije o tej novi grozeči mutaciji. Žal ne na NIJZ in ne na zdravstvenem ministrstvu nismo našli sogovorca, ki bi nam znal pojasniti kaj o slovenskem stališču, pripravah in ukrepih okoli nove grozeče nevarnosti.

V začetku januarja so strokovnjaki – raziskovalci covida sporočili, da je v amazonskem mestu Manaus v Braziliji odkrit zaskrbljujoč novi sev koronavirusa.
V začetku januarja so strokovnjaki – raziskovalci covida sporočili, da je v amazonskem mestu Manaus v Braziliji odkrit zaskrbljujoč novi sev koronavirusa.
Vir slike: ABC

Kaj vemo o novem sevu koronavirusa P.1

V začetku januarja so strokovnjaki – raziskovalci covida sporočili, da je v amazonskem mestu Manaus v Braziliji odkrit zaskrbljujoč novi sev koronavirusa. Novoodkrita različica koronavirusa P.1 ima vsaj dve ključni mutaciji, zaradi katerih bo sev bolj prenosljiv in bo sposoben ponovno okužiti tiste, ki so že preboleli covid in naj bi bili vsaj nekaj časa imuni, kar pa zmanjšuje učinkovitost cepiv.

Različica P.1 je bila prvič odkrita v vzorcih iz Manausa v zvezni državi Amazonas na severu Brazilije sredi decembra. Raziskovalci, ki so ga odkrili, so svoje ugotovitve objavili 12. januarja in opozorili, da so sev odkrili v 42 odstotkih vzorcev, ki so jih testirali, in da je bil odkrit tudi v nekaj nedavnih primerih koronavirusa na Japonskem med ljudmi, ki so potovali v Manaus.

Ni pa natančno jasno, kdaj se je različica razvila, vendar so raziskovalci ugotovili, da ni bila prisotna v javno dostopnih vzorcih za nadzor genoma, ki so bili zbrani v Manausu med marcem in novembrom.

Razlog, da so raziskovalci začeli sekvencirati vzorce iz Manausa, je bil ta, da so želeli raziskati, zakaj je prišlo do presenetljivega ponovnega pojava koronavirusa v mestu, kjer je študija ocenila, da je bilo 76 odstotkov prebivalstva že okuženega s covidom-19, kar bi teoretično pomenilo, da so imuni na covid.

Odkrili so, da sev P.1 vsebuje edinstveno konstelacijo mutacij, ki določajo rodove. To pa je v veliki verjetnosti povezano s povečanjem prenosljivosti ali nagnjenostjo k ponovni okužbi posameznikov.

Zakaj bi nas zaradi novega seva moralo skrbeti?

Virusi se načeloma nenehno razvijajo in ves čas se pojavljajo nove genetske različice z različnimi mutacijami. Težava pa nastane, če razvite mutacije postanejo prevladujoče in/ali nevarnejše. Posledično se hitreje širijo, postanejo virulentne (povzročajo težjo bolezen) ali razvijejo sposobnost, da se izognejo protitelesom, ki nastanejo pri predhodni okužbi, cepivih ali zdravljenju.

Brazilski sev je po svoji strukturi podoben angleškemu in afriškemu sevu. Mutacija je nastala v zadnjih mesecih.
Brazilski sev je po svoji strukturi podoben angleškemu in afriškemu sevu. Mutacija je nastala v zadnjih mesecih.
Vir slike: Virological

Od junija je prevladujoča različica SARS-CoV-2, virusa, ki povzroča covid-19, po vsem svetu D614G, ki je nekako premagala svoje genetske predhodnike. V zadnjem času se v nekaterih delih sveta začenja uveljavljati več razvitih različic, predvsem sev B.1.1.7 (t. i.  angleški sev), ki se je pojavil v Veliki Britaniji in se domneva, da je veliko bolj nalezljiv kot D614G.

Različica P.1 (znana tudi kot B.1.1.248) je skrb zbujajoča zaradi dveh razlogov. Prvi razlog za skrb pomeni dejstvo, da ima mutacijo beljakovin, zaradi katere je ta različica lahko bolj nalezljiva. Ta mutacija – N501Y (ali Nelly) je prisotna tudi v različici B.1.1.7, ki se zelo hitro širi po Veliki Britaniji. Enako mutacijo ima tudi različica B.1.351 (znana tudi kot 501.V2 ali N501Y. V2), ki se je pojavila v Južni Afriki. Mutacija omogoča, da se beljakovine spika virusa lažje vežejo na človeške celice, zaradi česar so lahko bolj nalezljive.

Raziskave so tudi pokazale, da je varianta B.1.1.7 morda za več kot 50 odstotkov bolj prenosljiva od prej prevladujočih sevov.

Drugi razlog za skrb pa je v mutaciji E484K, ki obstaja tudi v različici B.1.351 iz Južne Afrike in za katero je bilo v laboratorijskih eksperimentih ugotovljeno, da pomaga koronavirusu, da se izogne zaščitnim protitelesom, ustvarjenim s prejšnjimi okužbami. Prav tako je manj dovzetna za protitelesna zdravila.

Povedano preprosto, možno je, da se nekdo, ki je že bil okužen s prejšnjim sevom koronavirusa, ponovno okuži s to mutacijsko različico in mutacija lahko omogoči, da kljub cepljenosti zbolite.  Pričakuje pa se, da bodo cepiva ponudila primerljivo zaščito pred novimi sevi.

Različici P.1 in B.1.351 imata tudi mutacijo K417, vendar je zaenkrat še neznano, kaj to pomeni za sam virus.

Kakšna je verjetnost, da bodo obstoječa cepiva učinkovita proti različici P.1?

Cepiva, razen laboratorijsko, še niso bila preizkušena proti različici P.1. Moderna in Pfizer-BioNTech poročata, da njihova cepiva proti mRNA zagotavljajo zaščito pred ostalima dvema pomembnima različicama. 25. januarja sta podjetji potrdili, da pri začetnem testiranju ni bilo bistvene razlike v učinkovitosti njihovih cepiv proti različici B.1.1.7 (brazilski sev), da pa so bila cepiva manj učinkovita proti različici B .1.135 (afriški sev). Različica B.1.135 ima mutacijo E485K, ki jo ima tudi različica P.1. Cepiva za slednjo pa še niso testirali.

Moderna tudi pravi, da si prizadeva za razvoj pospeševalnega posnetka za obravnavo različice B.1.135 (afriški sev), vendar le iz previdnosti. Raziskujejo tudi, ali bo imel tretji odmerek trenutne formule njihovega cepiva enak spodbujevalni učinek proti novi različici.

Tako Moderna kot Pfizer-BioNTech menita, da bi lahko v nekaj tednih razvili prilagojena cepiva, ki bi zagotovila enako zaščito pred novimi različicami.

Ob tem je nujno treba omeniti, da znanstveniki menijo, da bi se lahko covid sčasoma toliko spremenil, da bo ogrožena imunost, ki jo zagotavljajo cepiva.

Kje vse so že potrdili in odkrili različico P.1?

Do zdaj je bilo v državah zunaj Brazilije odkritih le nekaj primerov različice covida P.1, skoraj vsi med tistimi, ki so nedavno potovali po Braziliji. Na Japonskem so odkrili štiri primere, v Južni Koreji, na Ferskih otokih v severnem Atlantiku, Nemčiji, Peruju in ZDA pa so ugotovili le posamične okužbe.

Brazilski sev se počasi širi tudi po svetu, imamo ga tudi v Evropi.
Brazilski sev se počasi širi tudi po svetu, imamo ga tudi v Evropi.
Vir slike: Market Watch

Vendar to še ne izključuje dejstva, da je sev razširjen. Konec koncev smo v Sloveniji že v začetku januarja imeli angleški sev, a uradno pred 23. januarjem tega nihče ni potrdil. Je pa v decembru bilo kar nekaj slovenskih državljanov v Braziliji, saj ima marsikdo tam nepremičnino.

Brazilski sev ima tudi različico P.2

Druga različica brazilskega seva – P.2 – naj bi se širila v Riu de Janeiru v Braziliji. Čeprav ima mutacijo E484K, sev zaenkrat še ni označen kot zaskrbljujoč.

Kako smrtonosna je mutacija P.1?

Čeprav ni dokazov, da različica P.1 (ali katera koli druga znana različica koronavirusa) povzroča resnejši razvoj bolezni covida in je o tem sevu potrebnih veliko več raziskav, se zdi verjetno, da je P.1 najbolj prenosljiv sev.

Če je tako, bi to dejansko pomenilo, da je bolj smrtonosna kot manj nalezljiva vrsta, saj različice, ki se hitreje širijo, statistično povzročijo več hujših potekov in posledično več smrti.

Bi se lahko različica P.1 razvila v kaj bolj nevarnega?

Enako vprašanje bi lahko postavili za vsak sev in da, obstaja ta možnost. Pojav mutacij, ki so prisotne v P.1 in drugih zaskrbljujočih novih različicah, kažejo, da je koronavirus že naredil pomembne evolucijske skoke. Najboljši način, da to preprečimo, je, da covidu onemogočimo možnost za širjenje in razvoj.

Kako se zaščititi pred mutacijo P.1?

Ne glede na sev je način zaščite enak: nosite pravilno nameščene, pravilno oblikovane maske za obraz; držite se ustrezne socialne distance; izogibajte se množicam in slabo prezračenim prostorom; in cepite se takoj, ko se boste lahko.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice