
Demografska gibanja in demografske spremembe so stalnica v razvoju človeštva. A zlasti zaradi demografskih gibanj in neenakomerne razporeditve prebivalstva se v zadnjih obdobjih srečujemo z vse večjimi in vse resnejšimi težavami, ki se bodo v prihodnje še stopnjevale. Predvsem večja in razvita urbana središča in razvite, bogate države namreč dobesedno sesajo vso mlado, nadarjeno in usposobljeno delovno silo s celine in s tem uničujejo možnosti za pozitiven razvoj na podeželskih, odročnih, gorskih in revnejših območjih. Na drugi strani opazno naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, pomembno vpliva na povečanje izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in za druge, s staranjem povezane izdatke, kjer Slovenija, po predvideni višini le-teh v prihodnosti, znatno izstopa v primerjavi z drugimi državami EU, ki se sicer tudi same soočajo s problemom staranja prebivalstva.
Posledice takšnih demografskih gibanj bodo vidne na številnih področjih, in sicer zlasti na trgu dela in zaposlovanja, pri izobraževanju, na področju socialnega varstva in zagotavljanja storitev starejšim, pri javnih izdatkih in na stanovanjskem, prostorskem ter regionalnem področju.
Demografski trendi po svetu
Dejstvo je, da se število ljudi po kontinentih znatno in konstantno spreminja. Svetovni trendi kažejo, da bo število prebivalstva še naprej premo sorazmerno raslo, pri čemer je največjo rast števila prebivalstva do leta 2050 pričakovati predvsem v Afriki in Aziji. Evropa je na drugi strani že sedaj celina z najstarejšo populacijo in bo imela do leta 2050 po napovedih več kot 25 % celotne populacije starejše od 65 let. Trendi kažejo, da bo v prihodnjih letih tudi v Evropi število prebivalstva sicer še naprej konstantno raslo in naj bi leta 2045 doseglo vrh s 525 milijoni prebivalcev, nato pa bo število prebivalstva začelo upadati in naj bi do leta 2100 znašalo zgolj 492,9 milijona ljudi.

Vir slike: Pixabay
Trendi migracij v svetovnem merilu tudi kažejo, da se bo do leta 2050 zlasti v revnejših in manj razvitih regijah, kot so Afrika, Azija (brez Japonske), Latinska Amerika, Karibi in Oceanija, skoraj za dvakrat povečalo število urbanega prebivalstva, se pravi prebivalstva, ki živi v velikih urbanih mestnih središčih (prek 5 milijard ljudi), medtem ko bo število ruralnega prebivalstva upadlo (na manj kot 3 milijarde ljudi). Tudi v razvitejših regijah, kot so: Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija, se bo povečalo zlasti število urbanega prebivalstva (na približno 1,2 milijarde), medtem ko bo število ruralnega prebivalstva upadlo (na manj kot 200 milijonov). Iz navedenega gre razbrati, da so glavni demografski trendi zlasti konstantna rast svetovnega prebivalstva predvsem v manj razvitih regijah, medtem ko bo v bolj razvitih regijah število prebivalstva zlasti po letu 2050 začelo postopno upadati, ter selitve iz revnejših v razvitejše predele in selitve iz ruralnih v urbana središča.
Trendi v EU in po posameznih državah članicah
V Evropski uniji in po posameznih državah članicah je mogoče opaziti naslednje demografske trende:
– Upad števila rojstev – ta trend se med posameznimi državami v EU sicer razlikuje; v Franciji je namreč rodnost s povprečjem 1,9 živorojenega otroka na žensko še vedno razmeroma visoka. Na drugi strani je na Malti rodnost z 1,25 živorojenega otroka na žensko najnižja. V Sloveniji je bila leta 2017 zabeležena rodnost v višini 1,61 živorojenega otroka na žensko. Razlog za vse večji upad števila rojstev je med drugim podaljšana doba študija in pomanjkanje ustreznih družinskih politik v posameznih državah članicah EU. Ustrezna družinska in zlasti stanovanjska politika bi bila torej prva in nujna pot k izboljšanju situacije. V nadaljevanju so iz priloženega grafa razvidni dejanski podatki po posameznih državah članicah, ki kažejo na razlike v rodnosti:

– Opazno staranje prebivalstva – statistike kažejo, da je Evropa trenutno celina z najstarejšim prebivalstvom, stanje pa se bo v prihodnje še poslabšalo. Razlog za takšno stanje je med drugim prav nizka rodnost in vse daljša življenjska doba.
– Migracijski tokovi znotraj EU – uradni podatki kažejo, da je leta 2016 kar 11,8 milijona delovno aktivnih evropskih državljanov živelo v drugi državi članici, in ne v tisti, v kateri so se rodili. Razlogi za takšno stanje so slabše življenjske razmere v domači državi članici, vključno z nerazvitim trgom dela, slabšo kakovostjo življenja, neperspektivnim okoljem, slabo infrastrukturo itd. V Evropi je opaziti predvsem dva glavna trenda migracij, in sicer migracije iz ruralnih v urbana središča in migracije iz revnejših v bogatejše predele Evrope.
Primeri posameznih držav članic EU
- NEMČIJA – Nemčija se zlasti v zadnjih letih sooča z drastičnim staranjem prebivalstva na eni in nizko rodnostjo na drugi strani. Po napovedih bo že leta 2025 Nemčiji primanjkovalo 5,5 milijona kvalificiranih delavcev. Uradni podatki sicer kažejo, da je stopnja priseljevanja v Nemčijo še vedno zelo visoka, zlasti iz tretjih držav članic. Zgolj v letu 2017 je bilo v EU namreč državljanom tretjih držav članic izdanih 3,1 milijona dovoljenj za prebivanje, od tega je bilo 17 % vseh dovoljenjizdanih samo v Nemčiji. Se pa Nemčija, enako kot ostale države članice, sooča tudi z emigranti, se pravi odseljevanjem. Zgolj v letu 2017 se je v Nemčijo namreč priselilo 917,1 tisoč ljudi, odselilo pa se je kar 560,7 tisoč ljudi. Nemčija je že razkrila svoje uradne podatke, na podlagi katerih za vzdrževanje svojega gospodarstva in ekonomije potrebuje vsaj 380.000 dodatnih ljudi neto letno.
- POLJSKA – Poljska se vse od vstopa v EU dalje sooča z vse številčnejšim izseljevanjem domačega, zlasti mladega in delovno aktivnega prebivalstva. Kljub vsemu trenutno število prebivalstva Poljske (še) ne upada drastično, saj Poljska beleži tudi veliko priseljencev, zlasti iz Ukrajine. Tako je bilo za primerjavo v letu 2017 v celotni EU državljanom tretjih držav članic izdanih 3,1 milijona dovoljenj za prebivanje, od tega je bilo kar 22 % vseh dovoljenj izdanih samo na Poljskem, predvsem migrantom iz Ukrajine. Uradni podatki kažejo, da se je v letu 2017 na Poljsko priselilo 209,4 tisoč ljudi, odselilo pa se je 218,5 tisoč ljudi.
- BOLGARIJA, ESTONIJA, ITALIJA, LATVIJA, LITVA, PORTUGALSKA, ROMUNIJA – navedene države vse od vstopa v EU dalje opažajo vse večji upad prebivalstva, zlasti zaradi odseljevanja državljanov v druge države članice EU, saj število odseljenih bistveno presega število priseljencev. V letu 2017 se je npr. v Romunijo priselilo 177,4 tisoč ljudi, odselilo pa se je 242,2 tisoč ljudi. Zanimiv je tudi podatek, da je v letu 2008 v drugih državah članicah EU živelo 9,5 % Romunov, v letu 2018 pa je ta odstotek znašal že 21,3 %. Uradne napovedi kažejo, da se bo v Romuniji v obdobju od 1989 do 2050 prebivalstvo zmanjšalo za kar 30,19 %. S še večjim upadom prebivalstva in izseljevanjem se sooča Bolgarija, za katero je predvideno, da bo po napovedih v obdobju od leta 1989 do 2050 izgubila kar 38,68 % celotnega prebivalstva.

Zahodni Balkan
Demografska gibanja in demografske spremembe zlasti v zadnjih letih močno spreminjajo tudi strukturo prebivalstva in s tem celotnega območja na predelu Zahodnega Balkana, kamor štejemo predvsem Srbijo, BiH, Kosovo, Črno goro, Albanijo in Severno Makedonijo.
Dejstvo je, da na območju Zahodnega Balkana ni prave strategije razvoja in s tem prave možnosti za dostojno prihodnost, zato zlasti mlado in predvsem izobraženo ter delovno aktivno prebivalstvo v želji po boljši kakovosti življenja množično zapušča svoje rodne kraje. K temu botrujejo predvsem slaba infrastruktura, neenakomerno porazdeljen kapital, prisotna korupcija, pomanjkanje perspektivnih delovnih mest, težka in neperspektivna industrija, neenakomerna poseljenost prebivalstva, nazadovanje in propadanje ruralnih območij, slaba preskrba s socialnimi in drugimi storitvami itd. Na drugi strani pa velike potrebe držav severa EU, zlasti Nemčije, privabljajo in mamijo mlade ter delovno aktivne s tega območja. Regija Balkana tako postaja vse bolj izpraznjena in izseljena, pri čemer je zlasti v zadnjem obdobju opaziti predvsem trend selitev z Balkana mimo Slovenije neposredno v Avstrijo in Nemčijo in tudi trend sekundarnih selitev balkanskih družin po nekaj letih bivanja v Sloveniji naprej proti severu, največkrat proti Nemčiji.
Zadnji podatki in prognoze kažejo, da bo v obdobju od 1989 do 2050 na območju Zahodnega Balkana največje izseljevanje in upad prebivalstva dosegla Bosna in Hercegovina (kar 28,57 %), sledijo Srbija (kar 23,81 %), Albanija (kar 18,15 %) in Kosovo (kar 11,22 %).
Trendi med mladimi in delovno aktivnimi
Nedvomno je, da so mladi in delovno aktivni danes v bistveno drugačnem položaju, kot so bili mladi pred leti. Številne možnosti in priložnosti za izobraževanje in opravljanje prakse v drugih državah, zlasti prek evropskih programov za mlade, kot so Erasmus plus, Discover EU itd., mladim omogočajo in predvsem bistveno olajšujejo potovanja in študij ali opravljanje prakse v tujini. Žal pa se v zadnjem času prepogosto dogaja, da se mladi in delovno aktivni po šolanju v tujini največkrat ne vračajo v rodno domovino, pač pa si v deželi študija (tujini) ustvarijo dom. Podobno situacijo je mogoče opaziti tudi znotraj domače države, ko se študentje po končanem študiju pogosto ne vrnejo v rodne kraje, ampak ostajajo v urbanih univerzitetnih središčih. Gre za tako imenovani “beg možganov”, ko država ali ruralna podeželska okolja izgubljajo izobražene, sposobne, mlade, ambiciozne ljudi, ki bi sicer lahko v največji možni meri prispevali k razvoju svojega okolja.
Glede na to, da iz tujine poznamo tudi primere dobrih praks, ko se mladi po šolanju v tujini radi vračajo domov in s svojimi novimi znanji in izkušnjami bogatijo domače gospodarstvo, bi bilo podobno politiko treba implementirati tudi v Slovenji in namesto »bega« poskrbeti za »kroženje možganov«. Slednje bi lahko zagotovili z ustvarjanjem pravih možnosti in priložnosti za mlade, s ponujenimi konkretnimi rešitvami glede zaposlovanja, spodbujanjem ohranitve enakomerne demografske poseljenosti Slovenije, ustvarjanjem za mlade privlačnih projektov na podeželju ipd. Zlasti pa bi bilo treba modificirati in posodobiti izobraževalni sistem, s katerim bi se uredila ustrezna politika izobraževanja profilov, ki bi bili realno zaposljivi in bi imeli dejansko priložnost za delo doma, v domačem okolju. Potrebni bi bili tudi izboljšani in sodobni pristopi k poklicnemu izobraževanju in opravljanju poklicne prakse, ki bi mlade že za časa študija in izobraževanja ustrezno usposobili in pripravili na poklicno pot. V tem smislu se je kot dober primer v praksi izkazal zlasti dualni sistem izobraževanja v neposrednem sodelovanju s prakso in gospodarstvom.
Sklepna misel
Kot izhaja iz vsega navedenega, se Evropa že in se bo v prihodnosti še bolj soočala z velikimi demografskimi izzivi in spremembami ter predvsem upadanjem števila prebivalstva. Vse navedeno bo zlasti negativno vplivalo tako na gospodarstvo, ekonomijo kot na socialne sisteme držav, preobremenjenost zdravstvenih sistemov, kadrovsko politiko, kadrovsko vrzel itd. Težava pa ni zgolj v vse starejšem prebivalstvu na eni in upadanjem števila rojstev na drugi strani ter v množičnem seljenju delovno aktivnih in mladih iz revnejših predelov Evrope v bogatejše predele. Vse večja težava je tudi preseljevanje mladih in delovno aktivnih z ruralnih, podeželskih območij v urbana središča. To povzroča vse večje propadanje in zaraščanje podeželskih območij, medtem ko velika urbana središča postajajo pretesna in se vse bolj soočajo z nezmožnostjo kakovostnega zagotavljanja vseh potrebnih storitev vedno večjemu številu prebivalstva. Problem Evrope torej niso zgolj zunanje migracije, pač pa zlasti migracijski tokovi, ki tečejo znotraj EU. S pomočjo kohezijskih skladov EU in z zagotavljanjem evropskih sredstev za zagotovitev enakomernega razvoja podeželja se ta proces sicer poskuša upočasniti, vendar takšen pristop ne pomeni trajnostne rešitve, zato bi bile ključne spremembe in aktivnosti nujno potrebne tudi na ravni vsake posamezne države članice.
Da bi vsaj delno omilili negativne posledice, ki jih bodo demografske spremembe v prihodnje prinesle, bi torej morale države že sedaj poskrbeti zlasti za ustrezno družinsko politiko, s katero bi spodbujale mlade k ustvarjanju družin in povečevanju rodnosti. Enako bi se moralo poskrbeti za ustrezno stanovanjsko politiko, s katero bi se ustrezna pomoč ponudila zlasti mladim družinam, kar bi imelo pozitivne učinke tudi na povečanje rodnosti. Poskrbeti bi bilo treba še za učinkovito kohezijsko in kmetijsko politiko na ravni posameznih držav, s čimer bi se na ustrezen način pomagalo zlasti podeželskim in kmetijskim območjem in v teh predelih ustvarilo perspektivna delovna mesta, ki bi mlade in delovno aktivne zadržala v domačih okoljih. Dejstvo je namreč, da bo zgolj ohranjeno in poseljeno podeželje, z zagotovljenimi kakovostnimi storitvami, lahko omogočilo vzdržno in razvijajoče se celostno okolje in družbo, kar je tudi ena od teženj in poudarkov v okviru moje evropske iniciative Pametne vasi (ang.: Smart Villages), ki so jo kot izredno pomembno in trajnostno naravnano prepoznale tudi evropske institucije. Izboljšati bi bilo treba tudi izobraževalni proces, v okviru katerega bi bilo nujno treba zagotoviti večjo povezavo med izobraževanjem in potrebami na trgu dela. Le tako bo namreč mogoče izobraziti profile, ki bodo dejansko zaposljivi in bodo imeli priložnost za delo doma, v domačem okolju. Smiselno bi bilo zlasti ponovno uvajanje poklicne prakse, ki bi mlade že za časa študija in izobraževanja ustrezno usposobila in pripravila na poklicno pot; ali dualni sistem izobraževanja v neposrednem sodelovanju s prakso in gospodarstvom, kar bi zagotovo pripomoglo k zmanjševanju kadrovske vrzeli in vzdržnemu gospodarskemu razvoju. Potrebna bi bila tudi ustrezna reformirana strategija zaposlovanja, trga dela, podpora malim in srednjim ter družinskim podjetjem in ne nazadnje ustrezna integracija priseljencev, s čimer bi se preprečile nadaljnje sekundarne selitve in bi se zgradil ustrezen občutek pripadnosti in vključenosti v družbo.

Vir slike: Pixabay
VIRI:
Eurostat. (2018). Regional Yearbook, 2018 edition. Luxembourg: Publications Office of the European Union.
Eurostat. Migration and migrant population statistics, Statistics Explained. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Migration_and_migrant_population_statistics
Eurostat. Population (Demography, Migration and Projections), Visualisation: Population development and projections. https://ec.europa.eu/eurostat/web/population-demography-migration-projections/visualisations
Wiest, K., Leibert, T. SEMIGRA – Selective Migration and Unbalanced Sex Ratio in Rural Regions. Espon Programme 2013. Leipzig: Leibniz-Institute for regional Geography.
European Commission. EU Youth Strategy 2019-2027. https://ec.europa.eu/youth/policy/youth-strategy_en
Judah, T. (28. 1. 2020). Farewell to the Balkans – Emigration and falling populations. Facts & Figures, European Parliament.
Margaras, V. (2019.) Demographic Trends in EU Regions. Brussels: European Parliamentary Research Service.