Naprej na vsebino

Peter Opeka – kandidat za Nobelovo nagrado za mir

Premier Janez Janša je za Nobelovo nagrado za mir letos predlagal misijonarja Petra Opeko. Prvič so ga za to prestižno nagrado predlagali, leta 2012, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu s podporo predsednike države Boruta Pahorja. Predsednik Pahor je to storil še nekajkrat, zadnjič leta 2019.

Preberite tudi:

Povojni poboji – zlo iz katerega se je rodilo dobro

Razlog za Nobelovo nagrado je organizacija Akamasoa

Kot utemeljitev je predsednik vlade navedel človekoljubno organizacijo Akamasoa

(pomen: Dobri prijatelji), ki deluje po zaslugi Opeke v predmestju glavnega mesta Madagaskarja, Antananarivo. Tam je začel leta 1989 s smetiščarji in brezdomci graditi t. i. mesto upanja.

Projekt vključuje 18 na novo zgrajenih vasi. Nekdanji brezdomci in njihove družine živijo v več kot 4.000 opečnatih hiš. Pri tem ne gre samo za fizično zagotavljanje življenja, ampak vključuje tudi celovito izobraževanje: vrtec, osnovna šola, poklicne in srednje šole.

Projekt Opeke vključuje 18 na novo zgrajenih vasi. Nekdanji brezdomci in njihove družine živijo v več kot 4.000 opečnatih hiš. Pri tem ne gre samo za fizično zagotavljanje življenja, ampak vključuje tudi celovito izobraževanje: vrtec, osnovna šola, poklicne in srednje šole.
Projekt Opeke vključuje 18 na novo zgrajenih vasi. Nekdanji brezdomci in njihove družine živijo v več kot 4.000 opečnatih hiš. Pri tem ne gre samo za fizično zagotavljanje življenja, ampak vključuje tudi celovito izobraževanje: vrtec, osnovna šola, poklicne in srednje šole. Vir slike: eMaribor

Opeka je mnogim vrnil dostojanstvo in upanje

Nedavno so celo ustanovili univerzo Akamasoa. V šolski sistem je vključenih 13.000 otrok in mladostnikov. Akamasoa ima tudi šest klinik, tri bolnišnice in štiri porodnišnice. Ljudje imajo na voljo tudi 18 različnih športnih igrišč. Opeka je namreč v mladosti kolebal med nogometašem in duhovnikom. Zato je v njegovo misijonarsko delo vključena tudi skrb za šport.

Misijonarsko delo Petra Opeke je tako mnogim povrnilo dostojanstvo in upanje. Bistveno pri njegovem delu je to, da ubogim ne lajša samo bolečin in različnega pomanjkanja, ampak je preko praga revščine potegnil mnoge, ki so zdaj njegovi sodelavci in skupaj z njim širijo projekt Akamasoa.

Opeka deluje na Madagaskarju od leta 1975, kjer se od vsega začetka posveča najrevnejšim prebivalcem. Vse do danes je iz revščine pomagal že približno pol milijona ljudem. Ne glede na to ali bo na koncu Opeka dejansko prejel to prestižno nagrado, se verjetno vsi strinjamo, da si zasluži, da je uvrščen v krog kandidatov.

Sprva tragična zgodba staršev se je končala s končnim uspehom

Peter Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu. Njegova oče in mati sta po drugi svetovni vojni zbežala iz Slovenije, pred komunističnim terorjem. Oče je bil že tik pred tem, da ga bodo, skupaj z več tisoč sojetniki v Brnici pri Hrastniku ubili, vendar se mu je uspelo rešiti pred komunistično roko.

Najprej mu je uspelo zbežati v Avstrijo, kjer je spoznal svojo bodočo ženo, ki je že pred njim zbežala iz Slovenije. Leta 1947 sta se preselila v Argentino, kjer se jima je kot drugi od osmih otrok rodil sin Peter.

Na prvi pogled tragična življenjska pot staršev je na koncu pripeljala do uspešne življenjske zgodbe enega največjih misijonarjev, celo v svetovnem merilu.

Opeka je svetovno priznana osebnost

Opeka ni poznan samo v Sloveniji, ampak je poznam velikemu delu sveta. Lahko celo trdimo, da ga v tujini še bolj cenijo, kot pri nas. Razlog za to je zagotovo dejstvo, da mnogi v Sloveniji še vedno gojijo simpatijo do komunističnega režima, katerega žrtve sta bila Petrova oče in mati.

Njegov svetovni sloves dokazuje tudi dejstvo, da je bil prejemnik številnih priznanj. Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ga je leta 2007 odlikoval z redom Viteza legija časti, Evropska akademija znanosti in umetnosti pa mu je podelila Nagrado za toleranco. Prejšnji slovenski predsednik, Danilo Türk ga je leta 2009 odlikoval z Zlatim redom za zasluge.

Opeki je največje priznanje izkazal papež Frančišek

Nedvomno pa je največje priznanje za Petra Opeko in njegove sodelavce obisk papeža Frančiška, leta 2019. Papež se izven Vatikana običajno, poleg verskih občestev, osebno sreča z voditelji držav in visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. Zato gre pri obisku Petra Opeke za izjemo, saj ni znano, da bi kjerkoli drugje, kakšen obisk namenil »običajnemu« duhovniku.

Opeka je smetišče spremenil v dom, ljudem pomagal k upanju in strehi nad glavo.
Opeka je smetišče spremenil v dom, ljudem pomagal k upanju in strehi nad glavo.
Vir slike: Družina

Slovenci nimamo razlogov za občutke manjvrednosti

Ko se Slovenci primerjamo z drugimi narodi, ob tem večkrat gojimo občutke manjvrednosti. To se večkrat odraža v strahu in skrbi, kaj si misli o nas Evropa in svet. V političnem žargonu lahko večkrat slišimo govoriti o »ugledu Slovenije«.

Po drugi strani pa se zdi, da ljudi, ki so zares svetovno znani, ne jemljemo dovolj za svoje. Našo teritorialno majhnost namreč neprimerno bolj presega veličina »ambasadorjev Slovenije«, med katerimi je gotovo na prvem mestu Peter Opeka.

Priznanje za Slovence in za Opeko je že to, da se je znašel med kandidati

Ob predlogu predsednika za Opekovo nominacijo za Nobelovo nagrado za mir, sicer nekateri govorijo, da nima možnosti zlasti proti nekaterim drugim kandidatom. Med kandidati so namreč tudi ruski voditelj opozicije Aleksej Navalni, voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska, ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, idr.

Kljub vsemu ne gre toliko za to ali bo Opeka v resnici na koncu prejel Nobelovo nagrado za mir. Veliko priznanje je namreč že to, da se je znašel v družbi kandidatov za nagrado. Poleg tega se je med kandidati znašel že večkrat, kar nedvomno krepi njegovo verodostojnost. Ob tem gre tudi za to, da Slovenci izstopimo iz negativnega razmišljanja, ki krepi naše občutke manjvrednosti.

Kljub vsemu ne gre toliko za to ali bo Opeka v resnici na koncu prejel Nobelovo nagrado za mir. Veliko priznanje je namreč že to, da se je znašel v družbi kandidatov za nagrado.
Kljub vsemu ne gre toliko za to ali bo Opeka v resnici na koncu prejel Nobelovo nagrado za mir. Veliko priznanje je namreč že to, da se je znašel v družbi kandidatov za nagrado.
Vir slike: Reporter

Opeka dokazuje, da je vedno mogoče delati dobro

Poleg športnikov, ki so v tridesetletni samostojni Sloveniji že veliko prispevali za prepoznavnost Slovenije, lahko končno Slovenci vzamemo za svojega vzornika tudi duhovnika, misijonarja. Zgled Petra Opeke lahko konec koncev tudi razblini negativne predstave o Cerkvi, ki postavljajo v ospredje različne škandale.

Projekt Akamasoa in njegov glavni avtor Peter Opeka, je vsekakor spodbuda tudi za tiste kristjane, ki so ob številnih aferah izgubili zaupanje v Cerkev. Hkrati je to lahko spodbuda za vsakega izmed nas, da je s pozitivnim razmišljanjem in pristopom vedno in povsod mogoče delati dobro.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice