Naprej na vsebino

Anja Fortuna: Mladi in demografija

Slovenska in evropska družba nasploh se nahajata pred izrazitimi družbenimi spremembami. Z zmanjševanjem rodnosti in sočasnim podaljševanjem življenjske dobe se starostna struktura prebivalstva korenito spreminja. Po ocenah projekcij prebivalstva EUROPOP2013 bo v Sloveniji leta 2060 skoraj tretjina prebivalstva starejša od 65 let, pri čemer je proces staranja prebivalstva v Sloveniji intenzivnejši kot v drugih državah Evropske unije. Manj delovno aktivnih ljudi bo podpiralo čedalje več starejših (UKOM, 2016).

Izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe

Demografske spremembe prinašajo številne izzive na mnogih področjih. Med drugim bodo zahtevale prilagoditev sistemov socialne zaščite, trga dela, sistema izobraževanja in prostorskega načrtovanja.

Anja Fortuna: "Mlade se prepogosto iz pogovorov o demografiji izpusti."
Anja Fortuna: “Mlade se prepogosto iz pogovorov o demografiji izpusti.”
Vir slike: Dijaški svet

Slovenija namreč velja za eno od članic EU, v katerih bodo imele pričakovane demografske spremembe oz. staranje prebivalstva najbolj negativen učinek na javne finance, posebej na pokojninsko in zdravstveno blagajno, ob tem pa posredno in neposredno tudi na državni proračun in s tem na delovno aktivno prebivalstvo. Izračun en delovno aktiven prebivalec na dva upokojena prebivalca pomeni, da bodo mladi v prihodnosti še bolj nosili breme današnjih ukrepov na področju reševanja demografskih izzivov. Zato moramo pri debati o demografiji nagovoriti izzive vseh demografskih skupin. Mladi bomo tisti, ki bomo z današnjimi odločitvami tudi najdlje živeli. In ker  bodo po besedah UKOM (2016) demografska gibanja poleg ostalih stvari vplivala tudi na zmanjšanje virov financiranja in povečanje izdatkov za socialno zaščito, se bodo zato spremenile  potrebe pri prostorskih, stanovanjskih  in regionalnih politikah.

Za oblikovanje in izvajanje politik, ki bodo ustrezno odgovorile na posledice demografskih trendov, je potrebna vključenost vseh generacij, tako mlade kot tudi starejše. Pomembno je, da si prizadevamo za dialog vseh generacij, ki se mora oblikovati v okviru formalnih institucij. Nujno  potrebna je zastopanost mlade in starejše generacije že pri samem načrtovanju ukrepov, saj bodo učinki ukrepov zadevali predvsem generacije, ki danes vstopajo na trg dela ali se še šolajo. Odločanje o tako pomembnih vprašanjih, kot so prihodnost pokojninskega in zdravstvenega sistema, trga dela in na splošno medgeneracijskega sobivanja, ne sme biti rezervirano zgolj za eno generacijo.

Mladinski svet Slovenije zagovarja in spodbuja medgeneracijsko solidarnost, a ne na način, da ena generacija vzdržuje drugo, temveč na način, da medgeneracijska solidarnost in sodelovanje omogočata lasten razvoj posamezne generacije. Zagotoviti je treba možnosti, da bodo mladi imeli zaposlitev, da bodo sami poskrbeli za svojo eksistenco, in ne da bodo eksistenčno odvisni od drugih generacij. Mlajša in starejša generacija sta pri samostojnem življenju najbolj ranljivi. Še toliko na slabšem pa so mladi, ker svojih bivanjskih prostorov še nimajo urejenih, ker so izpostavljeni nekakovostnim oblikam zaposlitev in ker so postavljeni še pred vse druge izzive, ki jih prinaša sodobna družba. Mladi generaciji je treba zagotoviti dostopno izobraževanje, kakovostna delovna mesta, možnost ureditve stanovanjskega vprašanja, varstvo otrok, ki bo cenovno dostopno vsem. Na drugi strani pa je treba poskrbeti za večjo socialno vključenost starejših, za aktivnejše preživljanje starosti in urediti sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo razbremenil mlajše generacije skrbi za starejše družinske člane.

Mladi želimo in moramo biti vključeni v pogovore in dogovore o demografskem skladu. Razprave o teh temah ne smejo potekati za štirimi stenami, ampak se morajo intenzivno odviti v širši družbi. Oblikovani predlogi in dogovori pa morajo temeljiti na dokazih in na statističnih podatkih. Še sedaj namreč opažamo negativne posledice izključevanja mladih iz dialoga – v razpravah ni zaslediti ničesar o interesih mladih, o interesih tiste generacije, ki bo pokojnino (če) prejemala šele čez nekaj desetletij, do takrat pa bo morala po trenutnem sistemu poleg sebe in svoje družine poskrbeti tudi za starejše.

Veliko je govora o solidarnosti do starejših, a če nameravamo resno naslavljati demografske izzive, se moramo pogovarjati tudi o solidarnosti do mladih. Če poskrbimo za to, da se bodo mladi lahko čim bolje in čim hitreje osamosvojili ter svoje življenje preživeli na kakovostnem trgu dela, z urejeno stanovanjsko in drugo družinsko politiko, bodo imeli več možnosti in volje, da čim bolje poskrbijo tudi za starejše generacije. Politike, ki rešujejo demografske izzive, morajo zato poskrbeti, da podprejo mlade, da bodo lahko vplačevali v pokojninsko blagajno.

Slovenija je pred pomembnimi odločitvami in izzivi, ki lahko zaznamujejo usodo številnih generacij, še posebej tistih, ki vstopajo na trg dela, in tistih, ki šele prihajajo na svet.
Slovenija je pred pomembnimi odločitvami in izzivi, ki lahko zaznamujejo usodo številnih generacij, še posebej tistih, ki vstopajo na trg dela, in tistih, ki šele prihajajo na svet.
Vir slike: Pixabay

Sklepna misel

Slovenija je pred pomembnimi odločitvami in izzivi, ki lahko zaznamujejo usodo številnih generacij, še posebej tistih, ki vstopajo na trg dela, in tistih, ki šele prihajajo na svet. Da bo njihovo življenje v Sloveniji dostojno, potrebujemo dolgoročne in sistemske rešitve za ključne izzive mladih v obdobju osamosvajanja – prehod iz izobraževanja na trg dela in rešitev stanovanjskega vprašanja. Predvsem pa potrebujemo širok dialog, ki ne bo nikogar izključeval, ki ne bo potekal v ozkem interesnem krogu, ampak bo upošteval in vključeval vse generacije. Le z vključitvijo vseh generacij lahko govorimo o trajnostnem demografskem skladu.

Svet mora gledati naprej, in če želimo kot družba naslavljati izzive, ki jih prinaša spreminjajoča se demografska slika, moramo biti v prvi meri v pogovore pa tudi v vsebino vključeni mladi.

VIRI:

Eurostat Portal. (2016). Population and social conditions – Population. http://epp.eurostat.ec.europa.eu

UMAR. (2016). Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Demografske_spremembe_UMAR.pdf

UMAR. (2017). Strategija dolgožive družbe. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments