Nina Jelen: Ko računalnik zamenja učilnico

Nisem ena od tistih učiteljic, ki že od malih nog vedo, da bodo to postale. V resnici me je še na fakulteti skrbelo, če se bom znašla med otroki, če jih bom znala motivirati, če se bom v razredu dobro počutila. Ampak tisti dan, ko sem vstopila v svoj razred, sem vedela, da sem tam doma.

Biti učiteljica je nekako postalo kar moj življenjski slog, v katerega je vpeta vsa družina. Mož prenaša vse moje projekte, me pri tem podpira in pomaga, punci hodita z mano na vaje, preizkušata stvari, ki jih pripravljam za svoje učence … Skratka, moj poklic ni samo poklic, temveč velik del mene.

Ena od najpomembnejših stvari, ki so del mojega pouka, je navdušujoča motivacija. Verjamem, da s pravim pristopom, s sodobnimi načini poučevanja, z načinom poučevanja, kjer otroci sami raziskujejo in iščejo podatke, lahko otroke pripravimo do tega, da postanejo samostojni in ustvarjalni odrasli. Večkrat poslušamo o tem, da šola ubija kreativnost otrok, učenci pa so že mnogokrat dokazali, da to ni res. Če jih prav spodbudimo, se v naših razredih resnično dogajajo mali čudeži. In mislim, da imamo učitelji pri tem precej moči. Samo pravo idejo in vizijo je treba imeti.

Tudi poučevanja na daljavo sem se lotila s takšnim mišljenjem. Moja čisto prva naloga je bila, da opogumim otroke in jim dam vedeti, da so super heroji, ki bodo obvladali tudi takšno situacijo, v kateri smo se znašli. Odločila sem se in zmenila sama s sabo, da bom dobre volje, optimistična, da bom na stvari gledala iz svetlega kota in da bomo z razredom ekipa, ki bo tudi v delu na daljavo funkcionirala po najboljših možnostih. Otroci začutijo, kadar smo odrasli prestrašeni, jezni, frustrirani, in dejansko sem se odločila, da ne želim tega prenašati na njih. Otroci so me poslušali in imam občutek, da mi verjamejo. Na naše ure prihajajo pripravljeni, dobre volje, motivirani, naloge opravljajo sproti. Z veseljem sprejmejo vsako idejo, dejavnost, zelo radi se pogovarjajo, v bistvu zares potrebujejo pogovor.

Seveda pride obdobje, ko se zgodi, da smo vsi skupaj utrujeni, naveličani računalnikov, ko res pogrešamo pravi stik drug z drugim. Takrat je čas za kakšno akcijo, novo dejavnost, igro. Včasih nam uspe in se poslovimo nasmejani in polni energije, včasih je treba tak dan prespati. Kot večina učiteljev in staršev pa tudi sama opažam, da dolgo obdobje takšnega dela že vpliva na delo učencev. Resnično se vsi želijo vrniti v šolo. Upam, da se bodo stvari počasi postavile na prave tire in da bomo spet skupaj.

Mislim, da je ključnega pomena pri delu na daljavo skrbno izbrana snov, količina le-te in pa na kak način jo prenašamo na učence. Sama verjamem, da v tem času otrok ne smemo preveč obremeniti, saj se že tako težje učijo, potrebujejo več spodbude, nekateri šole na daljavo ne jemljejo tako resno kot običajen pouk. Pomembno se mi zdi tudi to, da učenci slišijo mojo razlago, da se lahko z mano pogovorijo, da jim stojim ob strani in po potrebi še kaj dodatno razložim. Pri mojem delu so se super obnesle tudi videorazlage, ki jih snemam za učence. Te razlage si pogledajo že pred obravnavo snovi in tako pridejo na pouk pripravljeni, sama pa dodam samo še piko na i. Tako kombinacija videorazlag in naših srečanj prinaša dobre rezultate oziroma dobro znanje otrok. Občutek imam, da snov razumejo, seveda pa bom to lahko resnično preverila šele, ko bomo zares v šoli.  

Največja težava v vsej tej izolaciji so po mojem mnenju otroci, ki živijo v neugodnem okolju. V  družinah, ki so v stiski – ali psihični ali materialni, v družinah, kjer se ne razumejo, se prepirajo, kjer je prisotno nasilje … Pa tudi otroci, ki sami doživljajo tesnobo, ki se težko umirijo. Verjamem, da je stiska otrok v takih primerih lahko res zelo, zelo huda in da takšnih primerov ni malo. Skrbijo me tisti tihi učenci, ki se sami od sebe ne oglašajo prav dosti, se skrivajo za ugasnjenimi kamerami in do katerih na daljavo res težje dostopaš.

Kar se tiče snovi v šoli, pa razmišljam tako. Pomembno je, da otroci v tem času osvojijo tista temeljna znanja, ki jih bodo potrebovali v nadaljevanju šolanja in v življenju. Če recimo zaradi covida malce slabše spoznajo obpanonsko naravno enoto, ne bo konec sveta. Če pa drugošolec, tretješolec ne osvoji branja, predstave o številih, pa se lahko zgodi, da bo zaradi tega imel težave pri učenju. Naravne enote so nekaj, kar je dobro, da poznamo za splošno razgledanost, branje pa v življenju nujno potrebujemo.

Imam občutek, da se v tem trenutku dogajajo velike spremembe na področju šolstva, pa se jih sploh še ne zavedamo. Precej učiteljev je spremenilo svoj način dela, ogromno idej se je izmenjalo na tem področju, učitelji smo se naučili stvari, za katere smo mislili, da jih ne bomo nikoli znali.

Delo učitelja je v tem času precej naporno, obsežno, obremenjenost je vsekakor veliko večja kot pri običajnem pouku. Če želiš res delati dobro, to zahteva veliko priprav, pripravljanja gradiva, zbiranje idej … Verjamem, da je marsikateri učitelj v tem času že zelo izčrpan.  

Delo na daljavo ne bo nikoli enako delu v razredu, pa vendar prinaša nekaj plusov:

• Ker je poučevanje na daljavo nekaj novega in ga šele odkrivamo, smo lahko učitelji in učenci  zelo ustvarjalni, učimo se novih pristopov, odkrivamo nove načine motivacije, razlage, iger … Sama skoraj vsak teden odkrijem kaj novega (in potem celo noč ne spim, ker komaj čakam, da to preizkusim).
• Nekaj učencev se je v tem času med seboj zelo povezalo – prej v razredu so se komaj opazili, zdaj pa klepetajo, se povezujejo, delajo projekte, skupaj igrajo igre. Moji učenci so celo ustanovili krožek, kjer se dobivajo, izmenjujejo ideje in skupaj ustvarjajo.
• Učenci so se mimogrede naučili uporabljati orodja, kot so: word, ppt, spletne strani …  
• Učitelji smo se med seboj tako zelo povezali kot še nikoli prej.
• Kar pa se tiče mene same – pa sem postala bolj organizirana. Tista ustvarjana Nina v meni pa je še malo zrastla.  
  
  In to je tisto, kar bi rada ohranila tudi v prihodnosti.

Nina Jelen

Prispevek gospe Nine Jelen bo objavljen tudi v zborniku prispevkov, nastalih ob pripravi na omizje »Šola na daljavo – Česa smo se naučili o šolskem sistemu?«.