Karl Erjavec bo še naprej brezposelna oseba
Ob predstavitvi nezaupnice je Karl Erjavec vabil poslance: »Želim si, da mi danes izrečete podporo.« Erjavčevega vabila, ki je zvenelo, bolj kot krik po lastnem preživetju, kot pa skrb za državo, poslanci niso uslišali, saj ga niso podprli za mandatarja 15. slovenske vlade. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, kar je šest manj od potrebne absolutne večine.
Preberite tudi:
Erjavec ima lepo denarno nadomestilo
V primeru, da bi nezaupnico podprlo vsaj 46 poslancev, bi Karl Erjavec nastopil na delovno mesto predsednika vlade Republike Slovenije. Tako pa mu bo še naprej pripadalo nadomestilo za nekdanjega ministra v višini 4.272,11 evrov bruto in bo še naprej užival status brezposelne osebe.
Propadlo nezaupnico lahko štejemo kot tudi neuspešen osebni projekt Karla Erjavca, saj bi na ta način lahko prišel do redne zaposlitve. Rešitev zanj bi lahko bila tudi zaposlitev na položaju predsednika DeSUS-a, vendar je vprašanje, kako bi se na to odzvala stranka.
Za volilni rezultat leta 2018, ko je DeSUS prejel 4,9 % glasov, stranki pripada iz proračuna 12.264 evrov mesečno. Iz te vsote bi lahko DeSUS redno zaposlil svojega predsednika, je pa vprašanje, če je to zares tudi v interesu DeSUS-a. Večji interes za DeSUS je verjetno obstanek v parlamentu, saj jim javnomnenjske ankete v tem trenutku niso najbolj naklonjene.
Vir slike: Necenzurirano
Vsebina nezaupnice brez prave vsebine
Ob parlamentarni razpravi o nezaupnici aktualni vladi skrbi predvsem dejstvo, da se želi na sam vrh slovenske oblasti povzpeti politična opcija s človekom, ki ni zmogel predstaviti niti enega predloga, ki bi pokazal v čem bi lahko bili boljši od aktualne vlade. Kandidat za mandatarja Karl Erjavec je sicer podal štiri temelje KUL-a, ki pa so ostali na splošnem nivoju brez vsakršne argumentacije.
Biti na mestu kandidata za mandatarja in govoriti, da se bo njegova vlada zavzemala za zdravje, solidarnost, okolje in razvoj, postavlja resno vprašanje, kam je padla naša »visoka« politika? Ob tem kandidat ni naštel niti enega oprijemljivega podatka kako, s čim in kdaj naj bi nova koalicija uresničila svoj program.
Bi Erjavec lahko dobil zaposlitev brez konkretnega načrta
Ko že omenjamo Erjavčevo trenutno brezposelnost, se lahko vprašamo, kateri delodajalec bi ga zaposlil, če bi na zaposlitvenem razgovoru v tem stilu odgovarjal na vprašanja delodajalca? Že ob prijavi za zaposlitev na katerikoli vodstveni položaj mora kandidat za delovno mesto oddati konkreten program vodenja s konkretnimi in oprijemljivimi dejstvi.
Biti predsednik vlade pomeni, prevzeti največjo odgovornost v državi, kar bi od kandidata za to mesto terjalo skrbno pripravljen program. V popolnem nasprotju s tem je Erjavec podajal samo splošne floskule, zakaj je proti aktualni vladi in zakaj si želi postati predsednik vlade.
Konkretni primeri predsednika vlade
Na njegov nastop je odgovoril predsednik vlade, Janez Janša. Za razliko od predhodnika je Janša postregel s konkretnimi številkami. Med leti 2009 in 2019, ko je bila na oblasti veliko večino časa leva politična opcija (desna samo eno leto), je opaziti veliko nesorazmerje med razdelitvijo finančnih sredstev med posamezne institucije.
Tako je bilo za bolnišnice, srednje šole, zavode za usposabljanje, dijaške domove in fakultete namenjeno 713.404.363 evrov, medtem ko je bila javna RTV deležna 997.011.000 evrov davkoplačevalskega denarja. Iz številk je razvidno, da je RTV Slovenija deležna veliko več finančne pozornosti, kot pa institucije, ki nudijo zdravstveni in intelektualni napredek človeka.
Za gradnjo in vzdrževanje domov za starejše je šlo v teh letih 25.674.325 evrov, za študentske domove 31.858.166 evrov, za nevladne organizacije, ki imajo naslov na Metelkovi 6 v Ljubljani pa 37.815.039 evrov. Premier Janša je navedel kot »največji dosežek« NVO iz Metelkove širjenje virusa, mazanje fasad po ministrstvih in grožnje s smrtjo.
»Žoga se bo kotalila, ker je okrogla«
Samo iz nekaj navedenih dejstev premierja je razvidno, da je pri svojem podajanju neprimerno konkretnejši in konstruktivnejši od Karla Erjavca. Zato je Janša poizkus KUL-a upravičeno poimenoval kar »destruktivna farsa«. Njihov program pa je označil s primerom: »Igrali bomo nogomet, brcali bomo žogo, in ta se bo kotalila, ker je okrogla.«
Nas želi KUL vrniti v socializem?
Razprava, ki je sledila je bila pričakovano burna s polno medsebojnih obtoževanj in branjenja stališč ene ali druge politične opcije. Bolj kot sama razprava skrbi dejanski cilj KUL-a, ki pa ga Erjavec v svoji predstavitvi ni izpostavil. Na to je opozorila poslanka Eva Irgl.
V besedilu nezaupnice je namreč med drugim tudi zapisano, da želijo »odmik od privatne lastnine in prostega trga«. V nasprotju z besedičenjem kandidata za mandatarja, omenjeni zapis nakazuje, da želi koalicija KUL vrnitev v socialistični sistem, kateremu se je pred več kot tridesetimi leti odrekla vsa Evropa.
Kakšno je ozadje želje po oblasti?
Pri vsem dogajanju okrog nezaupnice skrbijo tri stvari. Prva je ta, da želi prevzeti oblast politična oblast, ki nima niti najmanj oprijemljivega programa, na podlagi katerega, bi lahko državljani vsak približno vedeli, kam nas želi pripeljati hipotetična vladna koalicija.
Druga stvar je enormna podpora medijev. Mediji namreč že mesece neprekinjeno poročajo o tem, kako je koalicija tik pred tem, da vloži konstruktivno nezaupnico. Kljub temu da je bilo že vnaprej jasno, da nezaupnica ne uživa zadostne podpore poslancev, se je o njej poročalo kot, da je to najpomembnejša zadeva na svetu.
Tretja stvar, ki pa je bolj zaskrbljujoča od obeh skupaj pa je ozadje poizkusa prevzema oblasti za vsako ceno. Vso stihijo okrog nezaupnice je namreč spremljalo vse večje stopnjevanje sovraštva proti vladi, še posebej proti njenemu predsedniku. Odkrite grožnje s smrtjo, pospremljene z nacističnimi simboli, onečaščanja stavb, itd., je v mnogih vzbudilo strah in nelagodje.
Ob tem se postavlja vprašanje ali je res danes, v 21. stoletju, ko je svet v prejšnjem stoletju izkusil dve svetovni moriji in še mnogo lokalnih vojn, zares za nekoga vredno, da v poizkusu za oblast uporabi vsa sredstva? Sovražni govor, ki ga lahko slišimo celo v parlamenti ni najboljša popotnica za našo prihodnost.
Lahko državljani pokažemo, da je sodelovanje možno?
Kakorkoli že, kljub nezavidljivi situaciji lahko upamo, da bodo vsaj iz ljudstva iz velikega dela slovenskih državljanov prišlo vse več opozoril in pobud, da smo državljani siti sovražnih izpadov določenega dela politike in prebivalstva. Vsakršen napredek tako na osebni kot nacionalni ravni je lahko uspešen samo, če temelji na sodelovanju.
Neuspeh konstruktivne nezaupnice s strani KUL-a je lahko znamenje, da se s trdovratnim vztrajanjem na preživelih političnih metodah ne da graditi politično prihodnosti naroda. Lahko pa je to hkrati za vse državljane vzpodbuda, da s skupnimi močmi zgradimo lepšo prihodnost naše domovine, ki bo temeljila na sodelovanju in vključevanju različno mislečih.
