Naprej na vsebino

Marjan Šarec in njegova neposrečena avtoritarnost

Zdi se, da je Marjan Šarec, potem ko je pred dobrim letom dni odstopil z mesta predsednika vlade, še bolj opazen, kot pa v času svojega predsednikovanja. Morda bi se nam lahko zdelo to do neke mere normalno, vendar je ravno Marjan Šarec v intervjuju leta 2019 izjavil: »Ko si bivši si bivši, imel si priložnost takrat, zdaj pa bodi tiho.«

Preberite tudi:

Interpelacija – glasno »orožje« opozicije brez »nabojev«

Karl Erjavec bo še naprej brezposelna oseba

Šarec: »Na dolgi rok smo vsi mrtvi«

Ta izjava je le ena v nizu kontradiktornih izjav predsednika LMŠ. V nasprotju z aktualnim predsednikom vlade, ko glavni mediji dobesedno secirajo vsako njegovo besedo, so isti mediji do Šarca izjemno prizanesljivi. Že samo ob navedeni izjavi, bi imeli kaj povedati, tako pa je ostala »mrtva črka na papirju«.

Ko se je konec leta 2019 pojavil covid-19, je ob tem Marjan Šarec izjavil: »Na dolgi rok smo vsi mrtvi.« O tej izjavi nemoči in neznanja takratne vlade, se mediji praktično niso niti zganili. Ko pa je bivši vladni govorec Jelko Kacin izjavil: »Uživajte, dokler še lahko,« se je dobesedno stresla vsa država.

Ko se je konec leta 2019 pojavil covid-19, je ob tem Marjan Šarec izjavil: »Na dolgi rok smo vsi mrtvi.«
Ko se je konec leta 2019 pojavil covid-19, je ob tem Marjan Šarec izjavil: »Na dolgi rok smo vsi mrtvi.«
Vir slike: Nova24TV

Ob izjemni medijski podpori, lahko Šarec govori, kar koli hoče

Medtem ko Marjan Šarec dobesedno rohni nad sedanjo vlado in ji očita nezmožnost spopada z epidemijo, je on še 5. marca 2020, kot komentar na prve okužbe s covidom-19 izjavil: »Gre za lažne novice, prihajajo pa te lažen novice iz političnih sfer, dobro znanih.«

Seveda tudi ni potrebno ponavljati, da se je udeleževal tudi petkovih nezakonitih protestov, brez maske in brez ustrezne varnostne razdalje. Ob vsem tem so mediji molčali in hkrati do njega izkazovali visoko stopnjo tolerantnosti. Ravno zaradi tega si lahko tudi zdaj, ko je v opoziciji privošči kakršnokoli govorjenje, saj ga ob tem skoraj nihče ne preverja, niti ne presoja.

Avtoritarnost Šarca in razpustitev vlade

Že samo zaradi zgornje izjave o »bivšem« bi bilo korektno, da bi Marjana Šarec bil raje tiho. S tem bi pokazal svojo verodostojnost in dokazal, da stoji za svojimi besedami. Tako pa njegova glasnost narašča sorazmerno s tem, kakor pada moč koalicije KUL in tudi moč njegove lastne stranke.

Vse kaže, da je avtoritarnost, ki jo očita sedanji vladi in njenemu predsedniku, ni nič drugega kot projekcija njegove notranje drže. To se je dobro pokazalo že ob razpadu njegove vlade, oz. bolje, ob njegovi razpustitvi vlade. Vedel je, da ne more v polnosti uveljavljati svojih želja, zato se je odločil, da z njegovimi koalicijskimi partnerji ne bo več sodeloval.

Po razpadu vlade, nekatere stranke Šarcu niso izkazale poslušnost

Pri svoji avtoritarnosti se je nekoliko zmotil, saj je mislil, da bodo predstavniki, tedanje vladne koalicije upoštevale njegovo željo po predčasnih volitvah. Računal je, da bo na volitvah dobil nekoliko več glasov, kot jih je dobil leta 2018 in bi na podlagi dobrega volilnega rezultata lahko udobno vladal.

Ker pa je parlamentarna demokracija v tem, da se stranke pogovarjajo o morebitnem sodelovanju v času volilnega mandata, se je tudi tokrat zgodilo, da sta se dve stranki iz bivše koalicije povezale v novo koalicijo na čeli s sedanjim predsednikom vlade, Janezom Janšo.

S tem so se porušili Šarčevi načrti, kar je končno povzročilo njegovo povezovanje z istimi partnerji, s katerimi je še pred kratkim prenehal sodelovati. Ustanovili so  Koalicijo ustavnega loka – KUL, s katero so, ob izjemni podpori medijev napovedovali skorajšnjo izglasovanje nezaupnice aktualni vladi.

»Gre za lažne novice, prihajajo pa te lažen novice iz političnih sfer, dobro znanih.«
»Gre za lažne novice, prihajajo pa te lažen novice iz političnih sfer, dobro znanih.«
Vir slike: Delo

KUL je bil že od začetka izjemno medijsko podprt

Od začetka oktobra, od ustanovitve, smo lahko v medijih neprestano v dolgih prispevkih poslušali o tej famozni koaliciji. Glasnost najavljanja skorajšnjega padca vlade je bila sorazmerno najavi, da bo jutri konec sveta. »Izjemni strokovnjak«, Jože P. Damijan, ki se je menda kar sam postavil na čelo KUL-a, je izjavljal, da ima podporo 46 poslancev, kolikor jih je potrebno za izvolitev novega mandatarja.

Že kmalu se je izkazalo, da so njegove besede prej kaj drugega kakor resnica, saj je KUL pripeljal novega kandidata za mandatarja, Karla Erjavca. Ker Damjan v resnici ni imel 46 glasov, je KUL pričakoval, da bo lahko Erjavec pregovoril DeSUS in del SMC-ja, da bi mu naklonili potrebno število glasov.

Erjavec je predstavljal zadnjo rešitev za KUL

Erjavec se je vrnil kljub temu, da je nekaj mesecev pred tem zagotavljal, da se dokončno umika iz politike. To je izjavil po tem, ko je na kongresu izgubil položaj predsednika stranke. Kakor smo že vajeni pri levih strankah, je tudi Erjavec požrl dano besedo in se ponovno zavihtel na položaj predsednika DeSUS-a.

Zanimivo, da ga je pri tem odkrito podprl tudi Marjan Šarec, ki z njim ni bil v dobrih odnosih. Ker je bil cilj Šarca in KUL-a rušenje vlade, ni bilo toliko pomembno, kdo je kandidat za mandatarja, ampak le to, da bo uspešno zamenjal dosedanjega predsednika.

Kaj se je zgodilo s projektom KUL-a in Erjavcem smo videli v ponedeljek. Erjavec ne samo, da ni dobil zadostne podpore, ampak je bila podpora najnižja v vsej zgodovini slovenske države. Samo 40 glasov ni dobil še noben kandidat za novega mandatarja.

Glasnost in avtoritarnost Šarca je sorazmerna z njegovo nemočjo

Ob vsem hrupu okrog poizkusov KUL-a je bil Marjan Šarec, ki je še leto in pol nazaj govoril, da naj bo »bivši tiho«, izjemno glasen. On in njegovi somišljeniku v KUL-u so z izjemno silovitostjo napadali vlado in niso bili ob tem pripravljeni na nikakršen dialog. Šarec je celo zavrnil pogovore pri predsedniku republike. Borut Pahor je povabil vse parlamentarne stranke, da naj bi našle skupen izhod iz krize covida-19.

Še več, medtem ko se Šarec z vso silovitostjo in neprizanesljivostjo loteva vlade, po drugi strani ne pusti, da bi se kdorkoli vmešaval v delovanje KUL-a. Na družbenem omrežju Tviter je zapisal: »O koaliciji KUL se bomo pogovarjali tisti, ki jo sestavljamo. SAB, Levica SD in LMŠ, ki imamo 39 glasov. Vprašanja o obstoju KUL-a so brezpredmetna, saj ni nobene potrebe po prenehanju sodelovanja. Poslanci DeSUS nikoli niso bili del KUL-a, zato ne morejo odločati o koncu.«

Očitno je Marjan Šarec vzel zadevo v svoje roke. Določil je, da je razprava o KUL-u dovoljena samo znotraj KUL-a, to je tistih, ki imajo zgolj 39 glasov. Kdo je zdaj avtoritaren, Šarec ali predsednik vlade, lahko presodite sami. Vsekakor s tem zagotovo ni pokazal in dokazal, da je bivši in, da je tiho.

Ob podpori medijev je lahko tudi »gnoj zlato«

Po drugi strani je nekoliko tragikomično, če se nekdo ali neka politična skupina ponaša z 39 glasovi. Do sedaj je veljalo, da je lahko resen predmet razprave samo večina izkazana s 46 ali več poslanci. Odkar je stopila na politično sceno KUL, je kar naenkrat veljalo, da je dovolj nekaj 43, 42, 40 ali celo 39 glasov.

Je pa res, da se KUL in Šarec, ki predstavlja njen »glasni del« lahko ponašajo z 39 glasovi, ker imajo za izjemno nepogrešljiv glas, glas glavnih medijev. Dokler bodo podprti z mediji, bodo lahko »mahali« tudi z enim glasom, pa bodo še vedno dobro slišani in bo tudi »gnoj zlato«, kakor je zapisal Srečko Kosovel.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
baubau
baubau
3 months ago

Hvala,ker jasno pričujete za resnico.To v naši državi nujno potrebujemo.

Prijava na e-novice