Družinska kmetija – med romantiko in stvarnostjo, 2.0

V nasprotju z zmedo okoli kmetov in kmetstva pri nas v zvezi s postavkami:

• status kmeta,
• aktivni kmet,
• samostojni podjetnik posameznik,
• družba z enim družbenikom (kaj pa ostali člani družine, če vsi delajo na kmetiji?),
• mladi kmet, ki je vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje v kmetijskem gospodarstvu,
• mladi kmet, ki ni vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje v kmetijskem gospodarstvu,
• in okoli kmetij: kmetija, zaščitena kmetija, kmetijsko gospodarstvo, da ne naštevamo vsega,

imajo naše sosednje države zadeve bolj urejene.

Preberite tudi:

Družinska kmetija – med romantiko in stvarnostjo

Anton Medved: V ceni štruce kruha ima večji delež DDV kot kmetova cena pšenice

Kmetu manj, a na policah hrana dražja. Ali res vemo, kaj jemo?

Kmetije v Italiji

Italija pozna pravni pojem Azienda agricola oziroma Coltivatore diretto, ki natančno opredeli družinsko kmetijo, njene dolžnosti in pravice na področju prava, sociale in gospodarstva ter statusa kmeta. Število članov, ki delajo na družinski kmetiji, je omejeno med eno polovico človeka in tremi ljudmi.

Če je na družinski kmetiji manj kot polovica delovne moči, za italijansko državo to ni dovolj velika kmetija. Kmetija z več kot tremi ljudmi pa ni več družinska kmetija – gre za družbo, ki si svoj status lažje izbori in lahko tekmuje z gospodarstvom.

Število ljudi se določa glede na vrsto kmetijske kulture in glede na število arov, na katerih raste ta kultura.

Kmetije v Avstriji

Avstrija ima pojem družinske kmetije urejen v okviru kmetijske zakonodaje. Posebni poudarki oziroma olajšave so pri plačilu davkov in prispevkov, pri zavarovanju in dedovanju. Primer je zakon o kmetijstvu: Landwirtschaft Gesetz, v katerem je družinska kmetija idejna podstat besedila.

Kmetije na Hrvaškem

Hrvaška ima prenovljen zakon o družinski kmetiji – Zakon o obiteljskom poljoprivrednom gospodarstvu NN 29/18, 32/19, ki velja od 1. aprila 2019. Kot okrajšavo uporabljajo OPG, kar so kratice za Obiteljsko poljoprivredno gospodarstvo ali po naše družinska kmetija.

V začetnih členih zakona navajajo, da je ta zakon strateško pomembna oblika ureditve kmetijskega gospodarstva v Republiki Hrvatski, ki zagotavlja prehransko varnost ter utrjuje družbeno, socialno, gospodarsko in naravovarstveno vlogo družinske kmetije.

Kmetije v Nemčiji

Nemška zakonodaja varuje družinsko kmetijo (Landwirtschaftliche Familienunternehmen) z zakonom o dedovanju, ima poseben odnos do obdavčitve družinske kmetije in družinska kmetija pomeni podstat nemške zakonodaje o kmetijstvu.

Kot pogoj za dedovanje kmetije je nujno potrebna kmetijska izobrazba in ocena pristojnih inštitucij, da bo zapustnik kmetijo obdeloval. Tisti od otrok, ki družinsko kmetijo obdeluje, ima precejšno prednost pri dedovanju. Davek na kmetijska zemljišča pri dedovanju in prodaji kmetijskih zemljišč v Nemčiji obračunavajo glede na vrednost dohodka iz kmetijstva, ne glede na tržno vrednost zemljišča. Uporabljajo pojem »kapitalizirana vrednost dohodka«.

V primeru nadaljnje prodaje za nekmetijsko dejavnost pa je davek obračunan glede na tržno vrednost. Po drugi strani se prihodki družinske kmetije od vetrnih elektrarn, postavljenih na kmetijskih zemljiščih, ne smejo uporabljati za kritje izgub na kmetiji in spadajo pod davčno zakonodajo za gospodarstvo. 

Kmetije v Ameriki

V ZDA je 96 % (nekaj več kot 2.000.000) farm in rančev v lasti in upravljanju družin. Družinska kmetija je opredeljena kot samostojno lastniška, partnerska ali družinska družba, iz tega pa so izključene nedružinske korporacije, zadruge in kmetije z najetimi direktorji. Družinske kmetije se glede na kosmati prihodek delijo na:

• zelo velike družinske kmetije – s kosmatim prihodkom več kot 500.000 ameriških dolarjev,
• velike družinske kmetije – med 250.000 in 500.000 ameriških dolarjev ter
• majhne družinske kmetije (teh je daleč največ) z bruto pod 250.000 ameriških dolarjev kosmatega prihodka.

Knjiga več avtorjev, ki jo je leta 1987 uredil Gray Comstock, Ali obstaja moralna dolžnost za ohranitev družinske kmetije je klasično delo na temo družinskih kmetij z nekaterimi šokantnimi ugotovitvami.

Kmetije v Veliki Britaniji

V Veliki Britaniji družinske kmetije obravnavajo v zakonodaji o nepremičninah in dedovanju. Kmetje so velikokrat precej bogati, z velikim premoženjem, vendar zelo revni z gotovino. Zavedajo se, da je včasih kmetijo treba prodati zaradi dednih pravic, pri čemer to za eno ali drugo stran po navadi pomeni oviro pri možnosti preživetja.

Dobro bi bilo preučiti, kako je z družinskimi kmetijami na Nizozemskem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, v Ukrajini, Skandinaviji in še kje. Dober začetek je baza FAO o kmetijskih zakonih po vsem svetu. Zelo dobro ima status družinske kmetije opredeljena Irska.

Kmetije v Sloveniji

Slovenija ima pojem družinske kmetije, zanimivo, omenjen samo v Nacionalni resoluciji o gozdarstvu iz leta 2008.

V verigi pridelave hrane so ključni postopki: pridelava, predelava in trženje. Do osamosvojitve Slovenije je sistem socialističnega samoupravljanja prisegal na to, da kmetje hrano samo pridelujejo. Če pozabimo na obvezno oddajo po drugi svetovni vojni, so hrano predelovale predvsem kmetijske zadruge (tudi pridelovale na najboljših kmetijskih zemljiščih in redkeje prodajale) in domači trgovci so jo prodajali.

Po letu 1991 so prodajo, ki je v Sloveniji najbolj donosen del v verigi oskrbe ljudi s hrano, prevzele velike korporacije, po večini s sedežem (in s tem dobičkom) zunaj Slovenije. Nekatere zadruge so začele prodajati hrano, skoraj vse pa so opustile pridelavo. Tudi družinske kmetije so se preizkusile v predelavi in prodaji, vendar jih je zakonodaja pri tem prej ovirala, kot jim je pomagala. Vseeno so določene kmetije v Sloveniji, ki obvladujejo pridelavo, predelavo in trženje, lahko za vzor slovenski kmetijski politiki.

Zapletena ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ni posebno pripomogla k tržnim pristopom oskrbe s hrano v Sloveniji. Zavedamo se, da je državna regulativa do določene mere nujno potrebna, ko gre za prehranjevanje prebivalcev. Ker kmetije po slovenski zakonodaji ne smejo kupovati kmetijskih pridelkov od sosedov, so ob slabi letini na meji preživetja. Take kmetije poleg pridelka v takem letu dolgoročno izgubijo še trg, če nimajo odjemalcev, ki razumejo naravo pridelave hrane in so zvesti svojim kmetom. Zato moramo Slovenci podpreti družinske kmetije zlasti z neposrednimi nakupi hrane pri njih.

Prehranski trg države ali skupine držav lahko varujemo tudi s sistemom kakovosti. V Sloveniji nadzorne službe, na žalost, večinoma ugotavljajo kakovost hrane z laboratorijskimi pregledi, papirologijo in sledenjem izvora. Notranji nadzor prehranske verige je tako imenovan nadzor po korakih. V postopku predelave službe kontrolirajo kakovost strojev, njihovo biološko okuženost, kemijsko sestavo hrane in dodatkov in kar še je tega med samo predelavo. To počnejo kakopak znotraj države.

Pri uvoženi hrani tak nadzor seveda ni mogoč. Poznamo še drugo vrsto nadzora: kaj gre v predelavo, predvsem pa, kaj pride iz nje. To je tako imenovan sistem črne škatle – ne zanimajo nas sami procesi, ampak samo vhodna in izhodna kakovost. Tudi ta sistem nadzora pri uvoženi hrani odpove. Pri tem nadzorovanju so možne samo biološke, fizikalne ali kemijske analize hrane v laboratorijih.

Amerika je na primer zelo tržno usmerjena tudi v kmetijstvu, a na lastnih mejah neizprosno brani svoje kmetijstvo in svoj trg s prehrano. V Združene države Amerike niti sendviča ne smeš prinesti od zunaj. Ne samo zaradi kužnih bolezni, ampak predvsem zaradi zaščite lastnega kmetijstva. Nadzor na mejah v Ameriki rešuje družinsko kmetijo, v Evropi pa se postavlja vprašanje: na katerih mejah? Še ena velika razlika je med kmetijami v Sloveniji in Ameriki: kmetije v Ameriki so majhne, če imajo prihodek pod 250.000 ameriških dolarjev, v Sloveniji pa pod 5000 evri.

Torej, ljudje, kupujmo hrano, pridelano in predelano v Sloveniji, po možnostih pri sosednjem kmetu ali slovenski zadrugi, ki svoje kmete podpira. Pri tem nam zelo pomagajo oznake kakovosti, katere je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobro opredelilo in jih lahko najdete na vladni spleti strani. Z Zakonom o družinski kmetiji bo slovenska kmetijska politika dobila orodje, s katerim bo lahko nam Slovencem zagotovila prehransko varnost, našim kmetijam pa obstoj ne gleda na njihovo velikost.