Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

V obdobju 100 let se lahko določene stvari izjemno globoko in drastično spremenijo, medtem ko lahko druge ostanejo malodane enake. V današnjem zapisu si bomo pogledali, kako lahko tudi po 100 letih nekatere človeške težave in ravnanja ostanejo enaka.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Nove težave na Koroškem

Iz Koroške, ki je po plebiscitu pripadla takratni Avstriji, so prišle nove skrb vzbujajoče vesti. Govorilo se je, da se vsa pisma, ki prihajajo iz Jugoslavije ali se tja pošiljajo, pred dostavo ustavijo na policijskem ravnateljstvu v Celovcu. To naj bi bila posledica množičnih poročil slovenskih časopisov o življenjskih razmerah na Koroškem – avstrijske Nemce je jezilo, da »dobivajo slovenski listi točna poročila o lopovščinah, ki jih uganjajo nad Slovenci«.

Uvedli naj bi torej uradno ali celo privatno cenzuro.

»Da znate dobro plesati, to že vemo. Ali znate tudi še kaj drugega?« Tako se je začel obsežen poziv vsem slovenskim dijakom, ki je izpostavil problematiko alkohola med mladimi.
»Da znate dobro plesati, to že vemo. Ali znate tudi še kaj drugega?« Tako se je začel obsežen poziv vsem slovenskim dijakom, ki je izpostavil problematiko alkohola med mladimi.
Vir slike: Pixabay

Poziv slovenskim dijakom

»Da znate dobro plesati, to že vemo. Ali znate tudi še kaj drugega?« Tako se je začel obsežen poziv vsem slovenskim dijakom, ki je izpostavil problematiko alkohola med mladimi. Avtor je mlade povprašal po tem, ali imajo čut za kaj boljšega in višjega ter za potrebe naroda.

Omenjena je bila tudi protialkoholna akcija, ki so jo že dve leti pred tem napovedali zastopniki dijaštva. Akcija se v dveh letih še ni pričela. Samo na učiteljišču so ustanovili abstinenčni krožek, ki pa je deloval v nasprotju s svojim poslanstvom, saj je prav tako kot ostali prirejal plese – kjer se je točil alkohol.

Poziv se je zaključil z naslednjo mislijo: »Dijaki-junaki, kje ste! Kje so Vaši ideali? Samo na plesišču? Kdor ima pogum, kdor ima smisel za kaj višjega, kdor ima kaj ljubezni do naroda, naj stopi na plan, naj dvigne med svojimi tovariši zastavo protialkoholnega boja in moralne povzdige nad našim narodom!«

Uvoz in izvoz

Cerkvena predstavništva so pozvali, naj ne naročajo novih zvonov v tujini, saj se je govorilo, da se bo carina za uvoz zvonov v kratkem zelo povišala. Govorilo se je tudi o tem, da naj bi v Sloveniji ustanovili lastno zvonarno in bi lahko zvonove naročili tam.

Finančno-gospodarski ministrski odbor je oprostil carino na izvoz krme za živino. V države, ki mejijo na Slovenijo, je bil dovoljen izvoz krme za 10 dni, v ostale pa za 15 dni.

Poletni čas

Članek je izpostavil problematiko menjave ure in uvedbe poletnega časa na mestnega delavca. Namreč, za kmete se z uvedbo poletnega časa ni veliko spremenilo, saj »je za kmeta sonce edina merodajna ura«. Menjava ure pa se je poznala v mestnem okolju, saj je povprečen delavec že tako celo leto tako zjutraj vstal kot zvečer legel k počitku v temi. Poleti je podaljšan dan delavcu pomenil vsaj to, da je lahko zjutraj vstal brez luči. Po menjavi ure pa je vstajal še naprej v temi kot celo leto poprej. Neprijetnost, ki je bila zaradi visoke cene petroleja tudi zelo draga. Poleg tega je nova ura pomenila tudi to, da je zvečer, ko se je delavec vrnil z dela in želel leči k počitku, šel v posteljo ob sončni svetlobi.

Za kmete se z uvedbo poletnega časa ni veliko spremenilo, saj »je za kmeta sonce edina merodajna ura«.
Za kmete se z uvedbo poletnega časa ni veliko spremenilo, saj »je za kmeta sonce edina merodajna ura«.
Vir slike: Pixabay

Poletni čas je po besedah članka slabo vplival tudi na mladino, saj dokler je bila zunaj svetloba, se mladih ni dalo spraviti domov. Preden so se ulegli in zaspali, je tako bila ura že skoraj 23.

Požar

V Srednjih Jaršah je pogorela koča, ogenj pa je zanetil petletni otrok, ki se je igral z vžigalicami. Škodo so ocenili na 23 tisoč kron.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice