Vrednost bitcoina spet padla pod 50.000 ameriških dolarjev

V zadnjih tednih je vrednost bitcoina dosegla nov rekord in se povzpela na 50.000 ameriških dolarjev. Vendar pa na tej točki ta čedalje bolj priljubljena digitalna valuta ni ostala dolgo. V torek je namreč že padla, in sicer na 45.000 ameriških dolarjev.

Vrednost bitcoina je v roku 24 ur strmoglavila za 11 odstotkov in ob 11.30 po srednjeevropskem času padla pod 48.000 dolarjev. Malo kasneje je padla še za dodatnih 16 odstotkov in dosegla vrednost 45.000 ameriških dolarjev.

Prav tako je padla tudi vrednost nekaterih drugih digitalnih žetonov, kot sta eter in XRP. Eter je zdrsnil za 11 odstotkov in pristal na 1573 ameriških dolarjih, XRP pa je padel za 17 odstotkov.

Dejavniki, ki vplivajo na vrednost bitcoina

Cena bitcoina je sicer odvisna od odločitev tisočev kupcev in prodajalcev, ki so se vključili na trg. Vsak od njih namreč ponudi nekoliko višjo ali nižjo ceno, po kateri ga je pripravljen kupiti ali prodati. S tem ko se vrednost bitcoina povečuje, ga je več ljudi pripravljenih kupiti po višjih cenah. Posledično se sproži verižna reakcija in cena raste. Ob padcu vrednosti bitcoina se zgodi nekaj podobnega – številni trgovci zapustijo trg in prodajo svoje imetje, da bi se izognili izgubam. To sproži verižno reakcijo. Med kriptovalutami so sicer prav za bitcoin značilna največja nihanja.

Na podlagi junijske izdaje poročila Crypto Research se ocenjuje, da bi lahko vrednost bitcoina med letoma 2025 in 2030 znašala okoli 300.000 evrov.

Ameriška ministrica za finance opozorila na vpliv, ki ga ima bitcoin na okolje

Ameriška ministrica za finance Janet Yellen je v ponedeljek bitcoin označila kot izjemno neučinkovit način izvajanja transakcij. Hkrati je opozorila na njegovo uporabo v nedovoljenih dejavnostih in na njegov vpliv na okolje. Za proizvodnjo novih kovancev se namreč porablja električna energija.

Bitcoin ni pod nadzorom nobenega centralnega sistema. Rudarji poganjajo zmogljive stroje z namenom, da bi rešili zapletene matematične uganke in opravili transakcijo. Da bi si povečali dobiček, ljudje v omrežje dostikrat povežejo več računalnikov za rudarjenje. Z njimi napolnijo celo skladišča. Pri tem se porabi veliko električne energije, saj so računalniki ves čas v pogonu.

Po podatkih spletnega orodja raziskovalcev z univerze Cambridge je za delovanje omrežja bitcoin porabljene več električne energije, kot jo letno porabi celotna Argentina. Ugotovljeno je bilo, da bitcoin porabi približno 121,36 teravatnih ur na leto.

»Ko se viša cena, se hkrati povečuje tudi poraba električne energije. Bitcoin porabi toliko električne energije že zaradi svoje zasnove,« je povedal Michel Rauchs, raziskovalec iz Cambridgeovega raziskovalnega centra, ki je sodeloval pri ustvarjanju spletnega orodja za podajanje ocen o porabi energije.

Hkrati so porabo električne energije za bitcoin primerjali s segrevanjem kotličkov. Pri tem je bilo ugotovljeno, da bi lahko vodo v vseh kotličkih, ki jih imajo v Veliki Britaniji, segrevali kar 27 let. Hkrati so prišli do zaključka, da bi lahko s količino električne energije, ki jo v ZDA vsako leto porabijo vedno vklopljeni, a neaktivni domači aparati, eno leto napajali celotno omrežje bitcoin.

Nestanovitnost trga s kriptovalutami prinaša precejšnja tveganja

Janet Yellen je prav tako opozorila na tveganja za male vlagatelje, ki kupujejo bitcoine. Vlaganje v bitcoine je namreč zelo nestanovitno, vlagatelji lahko utrpijo precejšnje izgube.

Bitcoin se je sicer v zadnjih 12 mesecih povzpel za več kot 360 odstotkov in za 60 odstotkov od začetka tega leta. Za kriptotrge so sicer taka nihanja nekaj običajnega. Spomnimo, da se je vrednost bitcoina v letu 2017 povzpela na skoraj 20.000 ameriških dolarjev, nato pa je ta naslednje leto izgubil 80 odstotkov svoje vrednosti.

Elon Musk je konec tedna dejal, da se cene bitcoina zdijo precej visoke. V začetku tega meseca je sicer kupil 1,5 milijarde dolarjev bitcoinov. V ponedeljek so Teslove delnice doživele največji padec po 23. septembru.

Glen Goodman, trgovec s kriptovalutami iz Združenega kraljestva, je obrazložil situacijo na trgu bitcoina. Povedal je, da so si v zadnjem času trgovci s terminskimi pogodbami izposojali veliko denarja za nakup bitcoin pogodb, posledično pa so obrestne mere naglo poskočile. Kot je še dejal, so do sobote, 20. februarja, plačevali 144 odstotkov letno. Dodal je, da je jasno, da se tako stanje ni moglo nadaljevati v nedogled. Cene so morale na neki točki pasti, obrestne mere pa so se s tem vrnile na normalno raven.

Bitcoin je sicer pri vlagateljih priljubljen tudi zato, ker gre za zalogo vrednosti, ki jo do določene mere lahko primerjamo z zlatom. Vlaganje v kriptovalute naj bi delovalo kot varovalo pred inflacijo in drugimi nestabilnimi finančnimi razmerami na trgu. Po drugi strani skeptiki opozarjajo, da bitcoin nima nobene lastne vrednosti, zaradi česar je eden največjih tržnih mehurčkov v zgodovini.