Nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19

Po letu dni bitke z majhnim, a nevarnim virusom covidom-19 je luč na koncu predora cepivo. Vlada je včeraj na dopisni seji sprejela posodobljeno in dopolnjeno Nacionalno strategijo proti covidu-19. Na novo oziroma bolj podrobno so v njej opredeljene prednostne skupine za cepljenje in nekatera nova cepilna mesta za izvajanje cepljenja.

Slovenija za zdaj še ostaja zvesta strategiji EU in vsaj zaenkrat še nima namena sama nabavljati cepiva. Minister za zdravje Boštjan Poklukar meni, da je sporazum z EU pravno zavezujoč, zato mimo njega in mimo Evropske agencije za zdravila (EMA) Slovenija ne bo šla.

Preberite tudi:

Vse, kar morate vedeti o nigerijskem sevu

Britanski znanstveniki ugotavljajo, da je angleški sev verjetno smrtonosnejši

Osnovni cilj strategije je vsekakor zmanjšati umrljivost zaradi covida-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka bolezni pri posameznikih, razbremeniti zdravstveni sistem in omogočiti ponoven zagon gospodarstva ter znova vzpostaviti izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje in ostale aktivnosti, ki so zaradi krize omejene.

Seznam oseb, ki bodo cepljene, je dopolnjen

Vlada meni, da je treba najprej cepiti skupine prebivalstva, ki imajo največje tveganje za težji potek bolezni in smrt zaradi covida-19, in nato v čim krajšem času doseči čim boljšo precepljenost prebivalstva. Po zadnjih ocenah bi morali za skupinsko zaščito precepiti vsaj 60 % oseb oziroma 1.200.000 državljanov.

Zaradi vseevropske težave z nabavo cepiv in zaradi njihovih lastnosti v Sloveniji prihaja do nekaj nesoglasij oz. različnih načinov cepljenja. V Sloveniji so zaenkrat registrirana tri cepiva proti covidu-19.

Cepivo AstraZeneca se uporablja pri osebah, starih od 18 do 64 let, ker je za starejše trenutno na voljo premalo podatkov o učinkovitosti cepiva. Za cepljenje oseb z zmanjšano pokretnostjo na domu se lahko poleg cepiva AstraZeneca, ki se je kot edino uporabljalo do sedaj, uporablja tudi cepivo Comirnaty (Pfizer/BionTech).

Cepiva mRNA (Pfizer/BioNTech, Moderna) se v trenutni situaciji uporabljajo prednostno pri osebah, starih 65 let in več.

Glede na zelo omejene količine cepiv proti covidu-19 v trenutni situaciji med cepivi ni možno izbirati.

Trenutna strategija narekuje naslednji vrstni red cepljenih:

1. zdravstveni delavci in sodelavci (vključuje vse zaposlene pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in vse, ki sodelujejo v delovnem procesu zdravljenja in nege pacientov in prihajajo s pacienti v neposreden stik) ter zaposleni in oskrbovanci v DSO in SVZ,
2. osebe, stare 80 let in več
3. osebe, stare 75 let in več,
4. osebe stare 70 let in več, posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost;
5. diplomati in drugi uslužbenci MZZ in drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU, tuji diplomatski predstavniki v RS, pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije na tuje,
6. osebe, stare 65 let in več,
7. zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki prihajajo v neposreden stik z otroki, učenci, dijaki in študenti ter poslanci DZ in državni svetniki DS (in del strokovnih služb), Vlada RS in zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje Vlade RS, Predsednik RS in Urad predsednika RS, župani in direktorji občinskih uprav, Ustavno sodišče in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema, zaposleni v Upravi RS za zaščito in reševanje ter policiji
8. kronični bolniki, stari od 18 do 64 let (ki ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov),
9. osebe, stare 60 let in več,
10. zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, udeleženci olimpijskih iger, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam,
11. ostalo prebivalstvo po vrstnem redu prijav.

Nova strokovna skupina za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19

Z novim ministrom in odhodom vodje strokovne skupine v Zdravniško zbornico RS se je izoblikovala tudi nova strokovna skupina za zajezitev in obvladovanje epidemije. Po besedah ministra Poklukarja je glavni razlog predvsem v spremenjenih razmerah.

Še vedno pa ostajajo naloge strokovne skupine, da:

• pripravlja strokovne podlage, mnenja in predloge za ukrepe za potrebe ministrstva za zdravje in vlade,
• preveri strokovno utemeljenost vladnih ukrepov oziroma odredb ministrstva za zdravje ob upoštevanju strokovnih razlogov, pri čemer predlaga, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, se jih spremeni oziroma odpravi,
• redno spremlja in poroča ministru o epidemiološkem stanju,
• pripravlja in podaja stališča na dokumente ministrstva za zdravje in se nanašajo na ukrepe za obvladovanje covida-19,
• po potrebi izdela priporočila, navodila, predloge v zvezi z aktivnostmi na področju obvladovanja covida-19,
• opravlja druge naloge po presoji ministra.

Novo strokovno skupino pod vodstvom dr. Mateje Logar sestavljajo:

• Mario Fafangel,
• Lucija Mak Uhan,
• dr. Bojana Beović,
• Simona Repar Bornšek,
• dr. Miroslav Petrovec,
• Tjaša Žohar Čretnik,
• Milan Krek, NIJZ,
• dr. Nina Gorišek Miksić,
• dr. Matjaž Jereb.

Koordinator bolnišničnih kapacitet ostaja Robert Carotta.