Pred 100 leti v Slovencu

Slovenec leta 1921 poroča o odprtju Obrambnega muzeja Jugoslovanske Matice, o vprašanju verskega pouka in o političnih dogajanjih v Evropi in po svetu.

Odprtje Obrambnega muzeja Jugoslovanske Matice je za slovenski narod pomenil poseben korak v razvoju naše narodne zavesti. Druga prelomnica za naš narod, o kateri je pisal Slovenec v zgodnjih marčevskih dneh leta 1921, je bila sprememba osnovnošolskega izobraževanja. Pisal je tudi o nenavadnih dogajanjih v Evropi in v ZDA.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Odprtje Obrambnega muzeja Jugoslovanske Matice

Ker je imel mladi slovenski narod do leta 1921 za sabo že veliko usodnih in pomembnih političnih dogodkov, kot na primer boj za Primorje, koroški plebiscit, ljudsko štetje in druge, se je pojavila potreba po društvu, ki bi zbiral in preučeval te dogodke in bi torej dal znanstveno podlago našemu narodnemu razvoju.

V torek, 1. marca 1921, je tako padla odločitev o ustanovitvi Obrambnega muzeja Jugoslovanske Matice. Sestanek o ustanovitvi muzeja je vodil nekdanji vodja praškega manjšinskega odseka Adrija inž. Janko Mačkovšek, ki je razložil namen in pomen Obrambnega muzeja.

Ustanovni občni zbor je sprejel sestavljen poslovnik Obrambnega muzeja Jugoslovanske Matice ter izbral osebe, ki bodo opravljale najpomembnejše funkcije muzeja; za predsednika odbora so imenovali inž. Janka Mačkovška.

Prva v vrsti razstav, ki so jo brž napovedali, je bila obsežna Koroška razstava, ki naj bi jo odprli konec leta 1921.

Slovenec je vse svoje bralce, ki so doma hranili razno gradivo, pomembno za zgodovinsko dogajanje, naprosil, naj ga izročijo novemu Obrambnemu muzeju Jugoslovanske Matice.

Vprašanje verskega pouka

Slovenec je pisal, da se je šolsko vprašanje v ustanovnem odseku rešilo na precej neprijazen način za duhovnike, saj predlog o verskem pouku v šolah ni bil sprejet, nadomestila pa ga je t. i. moralna vzgoja. Slovenec je izrazil skrb, da bo pouk moralne vzgoje vladajočim in nekaterim učiteljem odprl možnost, da moralo interpretirajo čisto po svoje, kar bo škodilo katoliški veri na naših tleh. Nadalje je trdil, da se bo verskonravna etična vzgoja omejila na strokovno poučevanje verozakona, kar bo v praksi pomenilo, da bo državna šola verskemu pouku posvečala dve šolski uri tedensko.

Mnenje Slovenca okrog te debate je bilo, da demokratskoradikalna večina ni povsem izločila verskega pouka iz šol le zaradi tega, ker si želi nadzora nad izvajanjem religije. Zavzemal se je za nasprotno, za svobodo pouka, za možnost ustanavljanja zasebnih šol in njihovo enakopravnost. Trdil je, da je poučevanje v verskih moralnih resnicah pravica otrok katoliških staršev, ti pa morajo od države zahtevati, da jim je ta pravica vrnjena.

Novice iz vsega sveta

Slovenec je poročal, da je Italija izjemno ogorčena zaradi nezmožnosti Avstrije in Madžarske, da bi ji plačevali vojno odškodnino, kakršna je bila dogovorjena v mirovni pogodbi. Sklenjeno je bilo, da bodo zavezniške države prilagodile svoje zahteve do držav, ki komaj odplačujejo vojne dolgove.

Zveza narodov se je na sestanku v Parizu pogovarjala o problemu naraščajoče napetosti med Avstrijo in Poljsko. Poljska vlada je namreč protestirala zaradi poteze Avstrije, potem ko je ta izgnala vse Jude z območja vzhodne Galicije, čeprav bi ti po 78. členu Saintgermainske mirovne pogodbe smeli pridobiti avstrijsko državljanstvo. Zveza narodov je sklenila, da bo v kratkem rešila to vprašanje, ampak šele po tem, ko avstrijski in poljski zastopniki podajo svoje izjave o dogajanju.

Američani so zaradi nekontroliranih tokov povojnih priseljencev omejili priseljevanje v ZDA. Poslanska zbornica v Washingtonu je sprejela »priseljevalni zakon«, po katerem naj bi od 1. aprila 1921 omejili število tujih priseljencev na tri odstotke ameriškega prebivalstva v ZDA. Namen te poteze je bila stabilizacija države.