Mednarodni dan žena: Enakopravnost v teoriji in v praksi

Korenine dneva žena segajo daleč nazaj v 20. stoletje. Kako daleč nas je pripeljalo skoraj stoletje in pol boja za ženske pravice?
Dan žena je mednarodni praznik žensk in njihove ekonomske, politične ter socialne enakopravnosti moškim. Pobudo za mednarodni dan žensk naj bi prva predložila nemška feministka, Clara Zetkin v letu 1910, na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk.
Preberite tudi:
Ženska je ženski največji sovražnik
Clara Zetkin se je za enakopravnost žensk pričela bojevati že leta 1889, njen boj za dan žena pa je uspel v letu 1911, ko so ga na 19. marec prvič resnično praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.
Praznovali smo ga tudi v Sloveniji, in sicer v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je praznik, preimenovan v Dan delovnih žena, praznoval 8. marca, od leta 1917, saj so tega dne pričeli protestirati v tedanjem Petrogradu (danes St. Petersburg).
V večini držav je 8. marec obveljal kot Mednarodni dan žena. Generalna skupščina OZN je z resolucijo decembra 1977 določila 8. marec kot mednarodni dan žena, kar pa je dalo tudi povode za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih.

Vir slike: Thesparkjournal.tumblr
Niti sto let od začetka politične enakopravnosti žensk na Slovenskem
Boj za enakopravnost žensk na Slovenskem ni zaostajal za mednarodnim. Že leta 1897 je pričel izhajati ženski časnik Slovenka, leta 1988 pa prvo žensko društvo.
Leta 1906 je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer na graški univerzi iz filozofije. Prva politična zagovornica žensk v Sloveniji je bila Slovenska Ljudska stranka, ki je leta 1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah. Ta volilna pravica je pripadla vsem moškim in ženskam, ki so bili starejši od 21 let, in je predstavljala prvo žensko volilno pravico.
Beograd je leta 1921 odpravil zakon o splošni volilni pravici. Slovenska ljudska stranka se je v času oblikovanja ustave nove Kraljevine SHS zavzemati za uvedbo splošne ženske volilne pravice na državni ravni, a čas dokončne odločitve o ženski volilni pravici in začetka politične enakopravnosti je prišel šele leta 1945.
Leta 1974 je ustava SFRJ določila, da vsaka ženska lahko svobodno odloča o rojstvu otrok, leta 1977 pa je bila uzakonjena še pravica do umetne prekinitve nosečnosti iz razlogov, ki niso nujno zdravstveni.
Leta 1989 je pričel delovati prvi telefon v sili, namenjen ženskam in otrokom, ki potrebujejo pomoč zaradi nasilja.
Enakopravnost v teoriji in v praksi
Enakopravnost žensk, na katero opominjamo osmega marca, pa ni le politična. Na področju izobraževanja žensk smo v zadnjem stoletju dosegli velik napredek, saj danes teoretično lahko študira vsaka ženska, kar pred stotimi leti ni bilo mogoče.
Tudi spekter poklicev, ki jih danes opravljajo ženske, se je močno razširil, a v mnogih delovnih panogah ostajajo v veliki manjšini, poleg tega pa običajno zasedajo nižje položaje, kot na primer v gospodarstvu in v svetu političnega odločanja.
Zakonodaja, ki ustvarja ustrezne razmere za enakost žensk in moških ter sankcionira slabše obravnavanje zaradi spola, pa žal ni dovolj močan ukrep za praktično enakost med ženskami in moškimi v vsakdanjem življenju.
Ženske se še naprej pogosteje kot moški soočajo z ekonomsko odvisnostjo, težjim usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja, raznimi stereotipi, neustreznimi družbenimi pričakovanji, nasiljem, poskusi nadzora, nespoštovanjem ter drugimi težavami, ki nekoliko razvrednotijo uzakonjeno enakopravnost žensk in moških.

Vir slike: Edition.cnn.com
Boj za enakopravnost še ni končan
Feminističnemu gibanju, ki se bori proti naštetim problemom z namenom vzpostavitve dejanske enakosti med moškimi in ženskami, pa nasprotujejo še zmeraj pogosto prisotno ortodoksno dojemanje žensk in njihovega položaja, korporacije, ki zaradi takšnih mišljenj znatno profitirajo, in vsi tisti, ki jim je v političnem ali osebnem interesu, da so ženske nenehno zaposlene s tisoč in eno zadevo ter posledično v praksi manj odločne, manj definirane, manj aktivne na vodilnih delovnih in na političnih položajih.
Naraščajoča samozavest žensk na vseh življenjskih področjih, ki pogumno kljubuje omenjenim problemom, in povečan interes za njihovo rešitev, sta gotovo dva izmed pomembnejših korakov do dejanske izenačitve položaja obeh spolov.
Mednarodni dan žena nas opominja, da je izenačevanje položajev moškega in ženske še zmeraj trajajoči proces, ki od družbe zahteva veliko več kot le spremembo zakonov.