Ali je seks lahko rekreacija?
Februarski zapis o spolnosti in posilstvu, katere avtor je Žiga Turk, si je prislužil neslavno nagrado v obliki Bodeče Neže. Turk si je ta naslov zaslužil z naslednjim zapisom: »Če je seks samo rekreacija, potem posilstvo ni nič hujšega kot faul. Če pa seks ni rekreacija, pa pade temeljna premisa naprednega pogleda na to vprašanje, ki je uveljavljeno od leta 1968 dalje«.
Preberite tudi:
Je bila Turkova izjava razumljena prav?
Ta zapis je bil deležen pogroma z vseh strani in je bil takoj označen kot seksistična izjava. Vendar se kljub vsemu zdi, da tisti, ki označujejo izjavo za seksistično in s tem tudi za neprimerno, izjave vendarle niso razumeli, ali bolj verjetno, je niso želeli razumeti.
V prvi vrsti je izjava zapisana s pogojnikom, v obliki »če« stavka. Zato je najbolje, da jo najprej dobro analiziramo, nato pa skušamo priti do določenega sklepa. Prvi del stavka, izhaja iz opisne oblike za seks kot način rekreacije, ki ga lahko tudi slišimo ravno iz ust tistih, ki so se najbolj spotikali nad Turkovim zapisom.
Mnogi dejansko seks primerjajo z rekreacijo
Verjetno ste je kdaj slišal, da naj bi bil seks povezan z zdravjem in tudi, da ga mnogi primerjajo s športom. Da je to res, nam ni treba hoditi daleč, saj lahko do takšnih zapisov pridemo že po nekaj klikih na spletu. Prav gotovo je, da takšnih zapisov praktično nihče ne problematizira, kar pomeni, da je splošno javno mnenje naklonjeno pojmovanju, da je seks zdravilen in primerljiv z rekreacijo.
Kolikor je razumeti Turkov zapis, ni tega zapisal, ker bi se s tem strinjal tudi on, ampak samo povzame družbeno mnenje. Glede na to, da je posilstvo tudi spolno dejanje, vendar izključno s strani tistega, ki želi na ta način uveljaviti nadvlado nad drugo osebo, gre dejansko za nedovoljeno spolno dejanje.
Seksualna revolucija skrči spolnost na zadovoljevanje potreb
Glede na to, da mnogi seks primerjajo z rekreacijo oziroma športom, lahko v njihovem jeziku za posilstvo zapišemo, da gre za prekršek, oziroma kot je zapisal Turk za faul. V zadnjem delu zapisa podkrepi trditev s seksualno revolucijo, ki je »izbruhnila« leta 1968. S seksualno revolucijo se je namreč dotedanje pojmovanje spolnosti obrnilo na glavo.
Od takrat naprej je namreč spolnost v splošnem javnem mnenje postala samo še sredstvo za zadovoljevanje lastnih potreb. Pri tem gre za popolno osvoboditev spolnosti iz vsakih institucionalnih oblik. Spolnost, ki je bila do takrat v srcu zakonske zveze, je izstopila iz teh okvirjev in se preselila v vsako sfero človekovega življenja.
Turkov zapis je zapisan v jeziku seksualne revolucije
Spolnost tudi ni več vezana zgolj na odnos med enim moškim in eno žensko, ni več omejena na število udeležencev, niti na spol. Po domače povedano: od seksualne revolucije dalje, za družbo ne predstavlja več problem, kdo je s kom in koliko jih je. Edino pravilo, ki velja je, da gre pri spolnem udejstvovanju za prostovoljnost udeležencev.
Če je kdorkoli v spolni odnos prisiljen, gre seveda za posilstvo. Če govorimo o posilstvu v jeziku seksualne revolucije, lahko rečemo, da gre za spolno dejanje, ki ni dovoljeno, kar lahko pomeni dejansko prekršek – foul. Skratka, kolikor je razumeti Turkov zapis, gre za zapis v jeziku seksualne revolucije.
Izraženo mnenje je lahko izhodišče za dialog in ne za protinapad
Pri odzivih na njegov zapis, je šlo predvsem za zgražanje brez konkretne argumentacije. Problem, ki ga vse bolj zaznavamo je v tem, da smo ljudje v svojih izjavah vse bolj »brez dlake na jeziku«, ne znamo pa na podlagi tega razviti resne in poglobljene debate. Vse, kar ostane je protinapad, brez argumentov.
Seveda, takšen način komunikacije ne vodi v dialog, ampak v razkol. Res je, da se nam kakšna izjava kdaj ponesreči, da ni dovolj razumljiva, vendar to še ne pomeni, da ima tisti, ki se z izjavo ne strinja, tudi pravico uporabiti izključno protinapad, brez argumentov in predvsem brez pripravljenosti na dialog.
Zapis je lahko izhodišče za pogovor o spolnosti
Omenjeni zapis Žige Turka, bi lahko bil izhodišče za poglobljeno razpravo o spolnosti. Verjetno ni bil namen avtorja kogarkoli žaliti, ampak na provokativen način izzvati razmišljanje o našem odnosu do spolnosti in tudi do spolnih deviacij, med katere lahko prav gotovo štejemo posilstvo.
Morda bi se lahko vprašali ali ni seksualna revolucija pripeljala človeštvo tako daleč, da spolnost dejansko jemljemo kot del rekreacijskega razgibavanja.
Je spolnost še kaj več kot zadovoljevanje potreb?
Ko gledamo na spolnost, jo je zagotovo potrebno gledati v širšem kontekstu, kot pa le od leta 1968 dalje. Dejstvo je, da se človeštvo ni začelo šele takrat, ampak kakšen milijon let prej. To tudi načenja vprašanje, ali ni morda še kakšna generacija znala morda še malo širše razmišljati kot mi. Morda nismo ljudje 20. in 21., stoletja najbolj pametna generacija, za kar se velikokrat imamo.
Kaj pa, če je spolnost namenjena za kaj več kot pa zadovoljevanje lastnih potreb? Zdi se, da je danes že predrzno zapisati, da pomeni spolno udejstvovanje v prvi vrsti medsebojno ljubezensko podaritev. Če je spolnost izraz človekove ljubezni do drugega človeka, je prav gotovo na višji ravni kot pa zgolj rekreacija, ali skrb za zdravje.
Posilstvo je najokrutnejši izraz egoizma
Če je spolnost namenjena poglabljanju ljubezni med dvema osebama, potem je niti pod razno ne moremo uvrščati v rang sredstev za zadovoljevanje potreb. Enostranska spolna potreba, ki se izraža v posilstvu, tako pomeni hudo zlorabo spolnosti. Če gre pri ljubezenskem spolnem odnosu za popolno medsebojno podaritev, gre pri posilstvu za najokrutnejši izraz egoizma.
Iz zapisanega lahko zaključimo, da spolnost nikakor ne more biti rekreacija ali sredstvo za krepitev zdravja. Kljub današnji, na videz veliki odprtosti človeka za spolnost, se zdi, da mnogi sploh ne razumejo kaj in kakšen je namen spolnosti. Bolj kot jo jemljemo v smeri potešitve in zadovoljitve, bolj se oddaljujemo od bistva.
Spolnost je namenjena ljubezenski podaritvi drugi osebi
Problem spolnosti je problem splošne človekove miselnosti. Če ljudje jemljejo življenje kot čas v katerem bodo poizkušali čim več doživeti in užiti, potem se bo tudi spolnost znašla na tej ravni. Ko pa bo človek začel življenje doživljati kot dar, ki je namenjen za drugega, potem bo začel tako doživljati tudi spolnost. Bistvo vsakega daru je namreč v tem, da ga nimaš samo zase in za lastne užitke, ampak, da ga podariš ljubljeni osebi. To velja tudi za spolnost, ki je prav tako dar, ki ga nimaš zase in za lastne užitke, ampak jo podariš osebi, ki jo ljubiš. Na ta način se lahko znebimo vseh dvoumnih misli o spolnosti in vsem kar je z njo povezano.