Erjavec ni več niti brezposeln niti ni več član DeSUS-a
Po neuspešno izglasovani nezaupnici vladi je marsikoga, še posebej pa Karla Erjavca, skrbelo, kaj bo z njegovo zaposlitvijo. Iztekalo se mu je namreč nadomestilo za njegovo ministrsko službo, kar bi lahko postavilo pod vprašaj njegovo preživetje do nastopa pokojninske dobe.
Preberite tudi:
Z novo službo Erjavčevo preživetje ni več pod vprašajem
Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da si je Erjavec našel novo službo v podjetju Iskratel. Tam bo nastopil delovno mesto pomočnika generalnega direktorja. Glede na to, da z na novo pridobljeno službo njegovo preživetje ni več pod vprašajem, je bilo seveda logično pričakovati, da je njegov odhod s položaja predsednika DeSUS-a samo še vprašanje časa.
V sredo, 10. 3., se je sestal svet stranke DeSUS. Po poročanju medijev je bil Erjavec na sestanku samo 10 minut, nato pa ga je zapustil. Kmalu zatem je za medije podal izjavo, da odstopa s položaja predsednika stranke, prav tako tudi ne bo več član stranke DeSUS.
Še ena izmed mnogih Erjavčevih »požrtih« besed
Tudi s svojim zadnjim dejanjem, to je izstopom iz stranke, je Erjavec povozil samega sebe in svojo načelnost. Ko je pred enim letom izgubil položaj predsednika stranke, je izjavil, da se dokončno umika iz politike, vendar bo še naprej ostal član stranke. Z izstopom iz stranke je tudi to besedo »požrl« in jo skušal opravičiti z izjavo, da to ni več takšna stranka, kot je bila včasih.
Trditev, da DeSUS ni več takšna stranka, kot je bila včasih, vsekakor drži. Samo vprašanje je, kdo je pravzaprav povzročil, da je DeSUS danes hudo »razglašena« stranka, kar se kaže v razklanosti tako vodstva kot poslanske skupine. Ob tem se postavlja vprašanje, od kdaj pa je v stranki takšno stanje.
Njegova vrnitev mu je obetala mandatarski položaj
Zadeva se je začela, ko je na podlagi hudih političnih in medijskih pritiskov vodenje stranke zapustila dr. Aleksandra Pivec. Namesto nje se je v vlogi »odrešenika« vrnil Karel Erjavec. Ker smo pri njem že navajeni, da je tisto, kar izjavi, neresnično, se nismo niti vznemirjali, ko je ob ponovnem prevzemu stranke požrl besedo iz januarja 2020, da se umika iz politike in javnega življenja.
Erjavec se ni vrnil le na čelo DeSUS-a, ampak je postal tudi kandidat za mandatarja. Seveda je to še en mamljiv razlog več za ponovno vrnitev. Vendar se je pri tem nekoliko uštel. Kakor vsaka stvar v življenju mine, se je z neuspelo mandatarsko kandidaturo končno končalo obdobje, ko je ob vsaki sestavi koalicije prejel »zajeten kos politične pogače«.
Tudi ob zadnji vrnitvi se je postavljal pred javnostjo in mediji z izjavami, kot je tista, da je z njegovim odhodom v politiki vse narobe. Verjetno je mislil, da bo tudi tokrat vse šlo, kakor si je zamislil sam in tisti, ki so stali za njim. Njegov načrt, da bi iz aktualne koalicije spravil DeSUS in SMC, se je izjalovil.
Razkol DeSUS-a je nastal z Erjavčevo vrnitvijo
Zataknilo se mu je že pri lastni stranki, v kateri je povzročil dokončen razkol. Odgovor na vprašanje, zakaj DeSUS ni več takšna stranka kot včasih, lahko iščemo pri samem Karlu Erjavcu. Preden je ponovno prevzel stranko, je bila poslanska skupina enotna, saj se do takrat ni slišalo, da bi bila med poslanci nesoglasja.
Ko pa je prišel Erjavec, mu je svoje nestrinjanje z njegovimi namerami jasno izrazil poslanec Robert Polnar. Za svojo iskrenost si je prislužil izključitev iz stranke. Kmalu se je izkazalo, da Erjavca ne podpira večina poslancev DeSUS-a, ali bolj točno, na koncu ga je podpiral samo eden.
To je pokazalo tudi glasovanje o njegovem mandatarstvu, saj ga je podprla koalicija KUL, ki ima 39 glasov, enega pa je dobil še od drugod, lahko sklepamo, da od enega poslanca DeSUS. Z najbolj neuspešno kandidaturo za mandatarstvo v zgodovini samostojne Slovenije se je končala tudi politična pot Karla Erjavca.
Je bila vrnitev na čelo DeSUS-a Erjavčev osebni projekt?
Iz sosledja dogodkov lahko sklepamo, da je bila vrnitev na čelo DeSUS-a njegov osebni projekt političnega in hkrati materialnega preživetja. Ker se je njegovo denarno nadomestilo za nekdanji ministrski položaj iztekalo, je imel dve možnosti za zaposlitev: prva je bilo mandatarstvo, druga pa zaposlitev na mestu predsednika stranke.
Mandatarstvo mu je »padlo v vodo«, kot predsednik stranke pa ni imel nobenih možnosti za zaposlitev, saj mu je hrbet obrnila skoraj celotna poslanska skupina. Če bi še naprej ostal na čelu DeSUS-a, bi po vsej verjetnosti ostal predsednik brez poslancev in verjetno še kmalu brez omembe vrednega članstva. Bil bi politični »Karl Brez Dežele«.
Njegova zaposlitev na mestu pomočnika direktorja Iskratela potrjuje verjetnost, da je bila njegova politična vrnitev poizkus zaposlitve do nastopa pokojninske dobe. Zdaj, ko je zopet zaposlen, je lahko opustil vse svoje, za mnoge sicer brezupne poizkuse, da bi se lahko zopet uveljavil v politiki.
Odhod Erjavca kaže na praznino opozicije
Z Erjavčevim odhodom se je potrdila tudi neuspešnost politike, ki jo vodi koalicija KUL. Ta politika, na čelo katere so želeli ustoličiti Erjavca, je temeljila izključno na nasprotovanju aktualni vladi za vsako ceno. Za politiko je dobro, da ima različne poglede na državno politiko. Vendar če ta politika nima nobene vsebine, le slogan »biti proti«, potem je ta politika zagotovo obsojena na propad.
Zato Karlu Erjavcu želimo, da bi bil na novem delovnem mestu predvsem v pomoč podjetju tudi s svojo vsebino. Podjetju Iskratel želimo vse najboljše, nam državljanom pa želimo vse najboljše ob »praznini«, ki je nastala z Erjavčevim odhodom v politično zgodovino.
