Meni luč, tebi ključ
Tako gre življenje na kmetiji. Najprej se rodi otrok in ga mati neguje. Kasneje se igra s svojimi sestrami in brati (če jih ima) in s svojimi sosedi (začuda to večinoma niso več kmečki otroci). Šolanju, ako ga kmetija zmore, sledi vseživljenjsko trdo delo, garanje. Se ve, če je mladostnik podedoval kmetijo. Če ima blagor, mu pomaga oče. Ako ima kmet srečo, si najde ženo, ki ga pri tem garanju podpira in mu rodi otroke. In na koncu pride umiranje ter oporoka. Vmes je ljubezen do zemlje, rastlin in živali, kajti brez te ljubezni kmetija zanesljivo propade. In skrb za predajo izboljšane kmetije v roke enega od otrok.
Preberite tudi:
Kmetje in osamosvajanje Slovenije
Vir slike; V. Bric
Delitev kmetij zaradi dediščine je za kmete težava
Delitev kmetije med otroke poteka po starem slovenskem reku: »Meni luč, tebi ključ«. Tam, kjer je več otrok, je delitev težja. Nujno je razdeliti zemljo, stavbe, stroje, živali, denar. To lahko povzroči stiske otrok (sester in bratov), staršev (mame in očeta) in celo starih staršev (dva para). Stres je včasih neznosen, saj so vsi ti ljudje vse življenje garali na kmetiji. Zadeva lahko pripelje do hudih sporov, ki se rešujejo celo na sodišču. Z dedovanjem kmetije so povezane ponavljajoče se delitve parcel, kar je ena od osrednjih težav slovenskega kmetijstva.
V samostojni Sloveniji smo poizkusili urediti dedovanje kmetij. Že prej je nekaj časa potekal pravni poizkus z zaščitenimi kmetijami – po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73, 29/73 – popravljen, 1/86 in Uradni list RS, št. 76/94 – odločba US). Ta zakon je 1995 nadomestil Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev – ZDKG (Uradni list RS, št. 70/95 z dne 8. 12. 1995). V praksi pojem zaščitene kmetije več ali manj ni deloval. Tako kot ob omenjena zakona. Prerazdrobljena posest se je še naprej delila.
Praksa dedovanja v Zahodni Evropi
Ko končuje delovno obdobje stara generacija, se na kmetiji odpre več možnosti. V Zahodni Evropi ostareli starši velikokrat prodajo kmetijo svojim otrokom in se odselijo v mesto. Otroci kupijo kmetijo svojih staršev s pomočjo bančnih kreditov, kar je hkrati dober posel za banke. Ena od možnosti je tudi prodaja kmetije neki tretji družini. Po drugi strani je možno složno bivanje več generacij na isti kmetiji, kjer si modri člani družine razdelijo obveznosti in pravice. Nekaj takih zelo dobrih primerov, ki bi lahko bili vzor marsikomu v Zahodni in Vzhodni Evropi, imamo Sloveniji.
Vir slike: Pixabay
Mladi in stari niso za skupaj?
Ustvarjanje javnega mnenja v medijih, med prijateljskimi razgovori ob kavi, na izobraževanjih in kaj vem kje še, da različne generacije niso za skupaj (za skupno življenje pod eno streho), je ustvarilo vsesplošno prepričanje, da različne generacije res ne morejo živeti skupaj. Temu nasprotuje dejstvo, da te edino oče nauči kmetovati, da je predvsem oče moralna avtoriteta na kmetiji, da kmetije večinoma vodijo možje.
Žene vedno podpirajo vse tri vogale kmetije, so vedno podpora svojim možem in sinovom ter neobhodno enakovredne članice družine. A delitev dela je na kmetiji
preživitvena nujnost. Da ne bo pomote: kako bi bilo videti, da mož pere obleko, žena pa orje njivo. No, današnja »napredna« mnenja velikokrat nasprotujejo starim vrednotam, a moški še vedno ne more roditi in ženska, brez visokega tveganja za zdravje, ne zmore hudih telesnih naporov. Tu se glede na svoje izkušnje strinjam z mnenji Boštjana M. Zupančiča. Tudi če temu marsikdo nasprotuje.
Vrnimo se na preživljanje starejše generacije na kmetiji. Prekomerno hitenje in veliki napori pri delu velikokrat sami po sebi povzročijo spore med družinskimi člani. Včasih so spori, česar se sicer ne zavedamo, izgovori za slabše opravljanje dela. Vedno pa spori pobirajo voljo in zmogljivost za delo. Slednje velja v Sloveniji na splošno in bi zahtevalo poglobljeno raziskavo. A dajmo predstaviti predvsem pritrdilne vidike skupnega bivanja na družinski kmetiji.
Starostniki smo v svojem življenju marsikaj izkusili in včasih lahko boljše predvidimo posledice nekaterih odločitev. Saj že vemo: izkušnja je huda učiteljica, ki da najprej pisati test in potem razloži snov. Kmetija ne prenese veliko napačnih odločitev. Napaka velikokrat pomeni propad rastlin ali pogin živali. In to so nepovratna dogajanja, ki jih nikakršen bančni kredit ne zmore povrniti. Videl sem kmete, ki so še na smrtni postelji znali svetovati svojim otrokom.
Delitev dela je na kmetiji nujna
Delitev dela je drugi dober sad življenja več generacij na isti kmetiji. Otroci lahko počnejo lažja dela, srednja generacija opravlja težja dela, starejši lahko več berejo, pomagajo pri odločitvah in delujejo pomirjujoče. To lahko povemo drugače: učenje in s tem znanje, pridnost in s tem uspehi, modrost in s tem pravilnejše odločitve. Pa še za vrtec in dom prihranimo.
Glede na demografske spremembe v Sloveniji in Evropi, o čemer je Slovenec pisal pred kratkim, lahko pričakujemo, da bodo dela in izkušnje starostnikov čedalje bolj cenjene. Enako na družinski kmetiji.
Ostajajo pa odprta vprašanja:
- Ob kateri starosti naslednika je najbolje predati kmetijo? Pravila za pridobitev podpore mlademu prevzemniku navajajo starost od 18 do 40 let.
- Zgodnje upokojevanje kmetov – pri 55-ih, pri 60-ih, pri 65-ih? Če ima sin 18 let, se oče lahko upokoji pri 40-ih.
- Zakaj v Sloveniji ni zakona o družinski kmetiji?
- Ali mora vnuk res narediti leseno skodelico za svoje starše, ker so ti dali tako skodelico svojemu očetu namesto krožnika?
- Zakaj se pri dedovanju, če odpovedo vsa druga sredstva, preprosto ne zatečemo k žrebu namesto na sodišče?
- Ali so bili Breginjci pametni ali neumni (vsekakor neverni!), ko so v letih hude stiske pobili vse starejše vaščane (z njihovim soglasjem), da so omogočili preživetje mlajšega rodu, kot piše Rudi Šimac v knjigi Brginci?
- Kdo je imel prav v zgodbi o Kraševcu, ki je hišo, v kateri je bival njegov sin z družino in ga je podil v dom, prodal in se namesto v dom onemoglih preselil v hotel na obali?
Vir slike: V. Bric
V preteklosti je bilo storjenih ogromno napak
Fašizem (na Primorskem) in komunizem (v vsej Sloveniji) sta namenoma, z napačno zakonodajo o dedovanju kmetij, zemljiško strukturo v Sloveniji prizadela do te mere, da bo to še dolgo časa osrednji problem slovenskega kmetijstva. Negativen odnos Slovencev do ideologije in politike rešitev tega problema ter problema ostarelih kmetov podaljšuje v prihodnost. Težko je priti nazaj v pravilni položaj, a prihodnost zahteva takojšnje rešitve.
Stoletja, če ne tisočletja, so kmetje sami uspešno reševali vprašanje ostarelih staršev na kmetiji. Sedaj, ker je kmetov samo še nekaj odstotkov celotne slovenske populacije, je na nas vseh, da sodelujemo pri rešitvah. Pri tem nam je bil v veliko pomoč Posvet o demografskih spremembah v Sloveniji in EU, po katerem je nastala publikacija: Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi, ki jo lahko dobite na Inštitutu dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
