Skip to content

Zaposlitev za določen in za nedoločen čas – kakšne so razlike?

Pogodbo o zaposlitvi je možno skleniti za določen ali nedoločen čas. Kot že samo ime pove, je bistvena razlika med obema oblikama v tem, da je pri zaposlitvi za določen čas trajanje zaposlitve vnaprej določen ali vsaj določljiv, medtem ko pri pogodbi za nedoločen čas ni.

Vnaprej določen čas trajanja zaposlitve pomeni, da je v pogodbi naveden datum, s katerim bo pogodba prenehala veljati. Včasih ta datum ni znan vnaprej, je pa določljiv. Pogodba se tako sklepa za čas odsotnosti zaposlenega, ki ga nov zaposleni nadomešča, pri čemer se ne ve, kdaj točno se bo ta vrnil na delovno mesto. V tem primeru se pogodba za določen čas avtomatsko prekine z datumom vrnitve začasno odsotnega zaposlenega na delo.

Preberite tudi:

Na kakšen način se lahko sklene pogodba o delu?

Kolektivna pogodba določa pravice, ki bodo upoštevane v pogodbi o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi – pet najpogostejši vprašanj

Pravice in obveznosti pogodbenih strank so sicer enake ne glede na to, ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas. Kljub temu, da je tudi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas možno kadarkoli odpovedati skladno z določenimi odpovednimi roki in utemeljenimi razlogi, pa ta vseeno ponuja večjo stopnjo varnosti, zato je med zaposlenimi bolj priljubljena.

V 55. členu ZDR-1 je določeno, da se lahko pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklene za največ dve leti. V tem obdobju se lahko sklene tudi več takih pogodb.
V 55. členu ZDR-1 je določeno, da se lahko pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklene za največ dve leti. V tem obdobju se lahko sklene tudi več takih pogodb.
Vir slike: Pixabay

Pogodbo za določen čas se praviloma sklepa za največ dve leti

V 55. členu ZDR-1 je določeno, da se lahko pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklene za največ dve leti. V tem obdobju se lahko sklene tudi več takih pogodb. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas se lahko izjemoma sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let. To je možno v naslednjih primerih:

  • nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • zaposlitev tujca oziroma osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje le določen čas,
  • zaposlitev poslovodne osebe ali prokurista,
  • zaposlitev vodilnih delavcev iz prvega odstavka 74. člena,
  • zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev ali drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene za obdobje, daljše od dveh let, tudi v primeru projektnega dela.

Če je delavec po preteku obdobja dveh let premeščen na drugo delovno mesto znotraj iste organizacije, se začne rok za zaposlitev za določen čas šteti znova.

Če delavec še vedno dela na istem delovnem mestu, medtem ko mu je pogodba za določen čas pretekla, se avtomatsko smatra, da je od tistega trenutka dalje zaposlen za nedoločen čas. Če je pogodba za določen čas potekla in zaposleni na tem delovnem mestu ne dela več, ni dovoljeno, da se na istem delovnem mestu zaposli za določen čas drugo osebo.

Z istim delavcem se lahko sklene novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če so od konca dela po prvi pogodbi in začetkom dela po drugi pogodbi pretekli vsaj trije meseci.

Odpovedni pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi je lahko prekinjena tako s strani zaposlenega kot delodajalca. Pri tem je treba upoštevati predpisani odpovedni rok, ki zagotavlja varnost tako zaposlenemu kot delodajalcu. Zaposlenemu omogoča, da si začne pravočasno iskati novo zaposlitve, delodajalcu pa iskanje novega zaposlenega. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi, po izteku odpovednega roka pa se pogodbo prekine.

Če je zaposleni v fazi poskusnega dela, potem je v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela odpovedni rok sedem dni. Če je zaposleni pri delodajalcu zaposlen manj kot eno leto, velja 15-dnevni odpovedni rok, če pa več kot eno leto, je ta rok vsaj 30 dni – tako za zaposlenega kot delodajalca. S pogodbo o zaposlitvi je lahko določen tudi daljši odpovedni rok, vendar njegova dolžina ne sme presegati 60 dni. Če je zaposleni pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, znaša odpovedni rok 80 dni.

V primeru pogodbe za določen čas govorimo o poteku pogodbe in ne o odpovedi. Če se ta vseeno prekine predčasno, veljajo v prejšnjem odstavku navedeni roki.

Pogodba o zaposlitvi je lahko prekinjena tako s strani zaposlenega kot delodajalca.
Pogodba o zaposlitvi je lahko prekinjena tako s strani zaposlenega kot delodajalca.
Vir slike: Pixabay

Katere sestavine more vsebovati pogodba o zaposlitvi?

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) določa, da je treba z nastopom delovnega razmerja v pisni obliki obvezno skleniti tudi pogodbo o zaposlitvi. Ta se sklepa med delodajalcem in zaposlenim z namenom, da se v njej definira elemente delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naslednje podatke:

  • podatki o pogodbenih strankah (ime, naziv, naslov, sedež podjetja),
  • datum nastopa dela in čas, za katerega je pogodba sklenjena (za določen ali nedoločen čas),
  • naziv delovnega mesta, kratek opis dela in navedbo, da zaposleni izpolnjuje pogoje, ki so določeni za zasedbo delovnega mesta,
  • kraj opravljanja dela,
  • število tedenskih ur (polni ali krajši delovni čas) in razpored delovnega časa,
  • podatki o plačilu in načinu izplačevanja plače,
  • podatki o letnem dopustu,
  • dolžina odpovednega roka,
  • navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca in

druge pravice in obveznosti, ki jih določa zakon.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice