Poročilo, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija pripravila s partnerji (Unicef, Program Združenih narodov za razvoj /UNDP/, Sklad Združenih narodov za dejavnosti o prebivalstvu /UNFPA/, Urad Združenih narodov za droge in kriminal /UNODC/ in Statistični oddelek ZN /UNSD/), je pokazalo, da je nasilje nad ženskami še vedno močno razširjeno.
Preberite tudi:
Koliko dejansko vemo o spolnih zlorabah otrok na spletu?
Ena izmed treh žensk na svetu je bila zlorabljena
To poročilo predstavlja rezultate doslej največje raziskave o razširjenosti nasilja nad ženskami, ki je bila izvedena na podlagi podatkov, zbranih med letoma 2000 in 2018.
Izsledki raziskave kažejo, da je tekom svojega življenja vsaka tretja ženska (kar pomeni približno 736 milijonov žensk) izpostavljena fizičnemu ali spolnemu nasilju s strani svojega intimnega partnerja ali s strani osebe, ki ni njen partner. Število žrtev med ženskami v zadnjem desetletju tako ostaja večinoma nespremenjeno, opaža pa se tudi trend, da so žrtve vse mlajše.
Vir slike: iStockphoto
Nasilje nad ženskami je razširjeno v vseh kulturah
Generalni direktor SZO dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da je nasilje nad ženskami pogosto v vseh državah in v vseh kulturah. Nasilje prizadene milijone žensk in pušča posledice tudi na njihovih družinah, zagotovo pa ga je povečala tudi pandemija covida-19.
»Toda za razliko od covida-19 nasilja nad ženskami ni mogoče ustaviti s cepivom,« je dejal ter dodal, da se z nasiljem nad ženskami lahko borimo le z globoko zakoreninjenim in trajnim prizadevanjem vlad, skupnosti in posameznikov, le tako bomo lahko spremenili škodljiv trend, izboljšali dostop do priložnosti in možnosti za ženske in deklice ter spodbujali zdrave in spoštljive medsebojne odnose.
Najpogosteje so nad ženskami nasilni njihovi intimni partnerji. Ta oblika nasilja je najbolj razširjena po vsem svetu in doživi ga približno 641 milijonov žensk. Približno 6 % spolnega nasilja nad ženskami zakrivijo moški, ki niso njihovi možje ali partnerji. Resnične številke so najverjetneje precej višje, so opozorili na SZO, saj se spolnih zlorab še vedno drži stigmatizacija in zato žrtve spolne zlorabe le redko prijavijo – še posebej tiste, ki se zgodijo znotraj lastnega doma.
Žrtve domačega nasilja pa so vse mlajše. Raziskava je pokazala, da je izmed štirih žensk, starih med 15 in 24 let, ki so bile v razmerju, vsaj ena že doživela zlorabo s strani svojega intimnega partnerja.
Izredne razmere zaostrujejo nasilje, povečujejo ranljivost in tveganja
Številke, predstavljene v raziskavi, kažejo zaskrbljujoče visoko stopnjo nasilja nad ženskami in dekleti, vendar še ne odražajo vpliva pandemije covida-19.
SZO in partnerji v raziskavi opozarjajo, da je pandemija covida-19 še povečala izpostavljenost žensk nasilju, predvsem zaradi ukrepov, kot so izolacija in prekinitve vitalnih podpornih storitev.
Izvršna direktorica Agencije ZN za enakost spolov in opolnomočenje žensk Phumzile Mlambo-Ngcuka je dejala, da je globoko moteče, da nasilje moških nad ženskami ne le da ostaja enako pogosto, temveč se je za ženske, stare od 15 do 24 let, med katerimi so nekatere že matere, stanje celo močno poslabšalo.
»In takšna je bila situacija pred pandemijo in pred ukrepi, ki so nas prisilili, da ostanemo doma. Vemo, da so številni ukrepi, povezani s covidom-19, sprožili ‘pandemijo v senci’ povečanega števila prijav nasilja vseh vrst nad ženskami in dekleti,« je dejala in dodala, da bi vse vlade morale sprejeti močne, proaktivne ukrepe za reševanje tega vprašanja in pri tem aktivno vključiti ženske.
Čeprav v številnih državah v času ustavitve javnega življenja policija, zdravstvene ustanove in druge institucije poročajo o povečanju števila prijav domačega nasilja, bo celoten vpliv pandemije moč ugotoviti šele z nadaljevanjem raziskav.
Slovenska policija je od januarja do decembra lani obravnavala 1477 dejanj nasilja v družini (leta 2019 je bilo takih primerov 1336), za katera so bile podane kazenske ovadbe, kar je okoli osemodstotni porast nasilja v koronskem letu 2020 v primerjavi z letom 2019. V društvu SOS telefon in v delu društva Iskra medtem poročajo, da je bilo nasilja nad ženskami v epidemiji približno za petino več. Veliko razliko med številom kazenskih ovadb in klicev na SOS telefon je moč pojasniti tudi s tem, da ženske nasilja niso prijavile na policiji.
V revnih državah je nasilje nad ženskami pogostejše
Nasilje pogosteje prizadene ženske, ki živijo v državah z nizkim in nižjim srednjim dohodkom. Po ocenah je 37 % žensk, ki živijo v najrevnejših državah, v življenju doživelo fizično in/ali spolno nasilje intimnega partnerja. V nekaterih državah pa je bila zlorabljena ena od dveh žensk.
Najvišja stopnja razširjenosti nasilja nad ženskami znotraj partnerskih odnosov je v regijah Oceanije (Melanezija, Mikronezija, Polinezija), Južne Azije in Podsaharske Afrike, kjer je zlorabljenih med 33 % in 51 % žensk, starih od 15 do 49 let. Najnižja stopnja razširjenosti nasilja je v Evropi (16–23 %), Srednji Aziji (18 %), Vzhodni Aziji (20 %) in Jugovzhodni Aziji (21 %).
Nasilje nad ženskami je treba preprečiti
Nasilje – v vseh oblikah – lahko vpliva na zdravje in dobro počutje ženske za vse življenje, tudi po tem, ko se je nasilje že končalo. Nasilje je povezano s povečanim tveganjem za poškodbe, depresijo, z anksioznimi motnjami, nenačrtovano nosečnostjo, spolno prenosljivimi boleznimi, vključno z virusom HIV, in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami. Vpliva na družbo kot celoto, posledično povzroča tudi velike stroške v državnem proračunu in ovira splošni razvoj družbe.
Vir slike: Freepik.com
Preprečevanje nasilja zahteva reševanje sistemskih ekonomskih in socialnih neenakosti, zagotavljanje dostopa do izobraževanja in varnega okolja za delo ter spreminjanje diskriminatornih družbenih norm ter institucij. Uspešne intervencije vključujejo tudi strategije za zagotavljanje dostopnosti do bistvenih storitev vsem, ki so preživele nasilje, podporo ženskim organizacijam, izpodbijanje neenakih družbenih norm, reformiranje diskriminatornih zakonov in krepitev pravnih odzivov.
Dr. Claudia Garcia-Moreno iz Svetovne zdravstvene organizacije je opozorila, da je pri naslavljanju nasilja nad ženskami ključno zmanjšati stigmo, povezano z njim, in ustrezno usposobiti zdravstvene delavce, da bodo s sočutjem intervjuvali žrtve nasilja in pomagali razbijati temelje neenakosti med spoloma. Prav tako pa je treba veliko energije vložiti v ozaveščanje najstnikov in mladih glede enakosti med spoloma in vključujočega odnosa.
SZO med ukrepi svetuje tudi uvajanje celovite spolne vzgoje
SZO je pripravila nabor ukrepov, ki bi jih države morale spoštovati, da bi tako uresničile svoje zaveze k večji in močni politični volji za boj proti nasilju nad ženskami v vseh oblikah. Ti zajemajo:
- dosledno vključevanje načela in ozaveščenosti enakosti spolov pri pripravi politik, od varstva otrok do enakega plačila,
- okrepljen odziv zdravstvenega sistema, da bo zagotavljal dostop do oskrbe, osredotočene na žrtve nasilja, in po potrebi napotitev na druge storitve,
- šolske in izobraževalne intervencije za izpodbijanje diskriminatornih stališč in prepričanj, vključno s celovito spolno vzgojo,
- ciljne naložbe v trajnostne in učinkovite, na dokazih temelječe strategije preprečevanja nasilja nad ženskami na lokalni, državni, regionalni in svetovni ravni ter
- okrepitev zbiranja podatkov in vlaganje v visokokakovostne raziskave o nasilju nad ženskami in izboljšanje merjenja različnih oblik nasilja, ki jih doživljajo ženske, tudi tiste, ki so ekonomsko najbolj odrinjene.
