Nezamenljivi žetoni ali NFT so nov hit na trgu kriptovalut

Po manjšem zdrsu bitcoin nadaljuje svojo rast. V teh dneh na kriptoborzah trguje z več kot 55.000 dolarji za enoto. A pozornost mu jemlje nov trend.

Digitalna umetnost v svetu kriptovalut dobiva nov zagon. Nezamenljivi žetoni ali krajše NFT-ji (ang. non-fungible tokens) so postali nov vroči trend.

Gre za digitalna sredstva, ki predstavljajo široko paleto edinstvenih opredmetenih in nematerialnih predmetov, od zbirateljskih športnih kartic do navideznih nepremičnin in celo digitalnih športnih copat.

Preberite tudi:

Blockchain v Sloveniji: odkrivanje tehnologije v poslovnem svetu

Bitcoini – kako jih kupiti in kako je z obdavčitvijo?

Ena glavnih prednosti lastništva digitalnega ali fizičnega zbirateljskega predmeta, kot so denimo redki kovanci, je, da vsak NFT vsebuje edinstvene informacije, zaradi katerih se razlikuje od katerega koli drugega NFT-ja in je enostavno preverljiv. Zaradi tega je ustvarjanje in kroženje ponarejenih zbirateljskih predmetov nesmiselno, saj je vsak izdelek mogoče izslediti do prvotnega izdajatelja.

V nasprotju z običajnimi kriptovalutami NFT-jev ni mogoče neposredno izmenjati med seboj. Bitcoin denimo lahko zamenjamo za drug bitcoin. Po drugi strani niti dva NFT-ja nista enaka – tudi tista, ki obstajata na isti platformi, igri ali celo v isti zbirki. Za lažjo predstavo jih lahko primerjamo s festivalskimi vstopnicami. Vsaka vstopnica vsebuje posebne podatke, vključno z imenom kupca, datumom dogodka in prizoriščem. Ti podatki onemogočajo izmenjavo festivalskih vstopnic.

Velika večina NFT-jev je bila zgrajena z uporabo enega od dveh standardov žetonov dobro znanega projekta Ethereum (ERC-721 in ERC-1155). Slednja razvijalcem programske opreme omogočata enostavno uvajanje NFT-jev in zagotavljata njihovo združljivost s širšim ekosistemom.

Ali so NFT-ji le modna muha ali revolucija umetnosti? »To bo pokazal čas,« odgovarja Andrej Bohinc, ekonomist, podjetnik, finančni svetovalec in vlagatelj. »Trenutno so predvsem nov vroči trend v kriptosvetu, na podlagi katerega bodo njegovi promotorji poskušali ustvariti čim več hrupa in pritegniti čim več kapitala v projekte z namenom maksimiziranja naložbenega dobička,« pojasnjuje Bohinc.

Največje prednosti

NFT-jev v nasprotju s kriptovalutami ni mogoče razdeliti na manjše apoene, kot na primer bitcoin, ki ga delimo na t. i. satoshije – tehnično gledano je najmanjša količina bitcoina en satoshi. To je stomilijoninka celotnega bitcoina ali 0,00000001 BTC. NFT-ji obstajajo izključno kot celota.

Ker so vsi podatki NFT-jev prek pametnih pogodb shranjeni na blockchainu, ustvarjenega NFT-ja ni mogoče uničiti, odstraniti ali kopirati. Lastništvo teh je tudi nespremenljivo, kar pomeni, da imajo zbiratelji – in ne podjetja, ki jih ustvarjajo –dejansko v lasti kupljene NFT-je. Za primerjavo: z nakupom glasbe iz trgovine iTunes uporabniki niso lastniki tega, kar kupujejo, ampak kupijo samo licenco za poslušanje glasbe.

Druga prednost shranjevanja podatkov o lastništvu na blockchainu je, da je mogoče elemente, kot so digitalna umetniška dela, izslediti do prvotnega ustvarjalca, kar omogoča preverjanje pristnosti brez potrebe po preverjanju s strani tretjih oseb.

»Največje prednosti so hkrati največje slabosti,« opozarja Bohinc in dodaja, da je »prevelika izbira posameznih NFT-jev in nezmožnost analize zbirateljske vrednosti v prihodnosti podobna kot pri vlaganju v umetnine.«

Bohinc vlagateljem svetuje, naj se držijo NFT-projektov, ki razvijajo NFT-infrastrukturo, in ne vlagajo v posamezne NFT-je, »ker je verjetnost, da se bodo močno opekli, veliko večja, kot da bodo investirali v tistega, ki mu bo v prihodnosti cena na podlagi zbirateljske vrednosti močno narastla«.

Tako kot za vsa sredstva sta tudi pri nezamenljivih žetonih ponudba in povpraševanje ključna gonilna sila trga. Zaradi redke narave NFT-jev in velikega povpraševanja zbirateljev in investitorjev so ljudje pogosto pripravljeni plačati zanje veliko denarja.

»Zaenkrat so vrednost NFT-trga prepoznali predvsem posamezni umetniki, razvijalci infrastrukturnih NFT-projektov in zgodnji vlagatelji v le-te,« še dodaja Bohinc. Trend priljubljenosti digitalne umetnosti se sicer iz tedna v teden stopnjuje; nekateri poznavalci že napovedujejo, da je leto 2021 leto NFT-jev.

Največ potenciala imajo po mnenju ekonomista tisti NFT-projekti, ki gradijo samo infrastrukturo okoli NFT-jev. Izpostavlja projekte, kot so Raribe (Rari), LUKSO (LYXE) in NFTX (NFTX). V te se bo po njegovem mnenju steklo tudi največ naložbenega kapitala in kreiralo največ dodane vrednosti.

Napetost med skupnostjo in gospodarstvom

Kljub vročemu trendu ostaja odprto vprašanje, ali lahko »ozka« skupnost interesov, vezana na določene NFT-je, ustvari dovolj likvidnosti za revolucijo umetnosti.

To bo deloma odvisno od uspeha pobud za skaliranje različnih blockchain skupnosti in od rešitev interoperabilnosti, kot sta omrežji Cosmos in Polkadot, ki bi lahko NFT-jem omogočili premikanje prek blockchaina. Če želimo ves svet »označiti« s temi edinstvenimi digitalnimi označevalniki, kot jim nekateri pravijo, bo treba močno preseči okorne zmožnosti Ethereuma in njegovih konkurentov za obdelavo transakcij v verigi. Trenutno je namreč omrežje slednjega tako zasedeno, da so provizije transakcij poskočile v nebo. A razvijalci spremljajo dogajanje in so že napovedali oziroma izglasovali rešitev, ki naj bi nastopila julija letos in odpravila težave.

»Največja past pri vlaganju v posamezne nezamenljive žetone je ta, da je povprečnemu vlagatelju zelo težko ali praktično nemogoče oceniti, kateri bodo v prihodnosti pridobivali zbirateljsko vrednost,« še opozarja Bohinc in svetuje, »da ljubiteljski vlagatelji proces analize prepustijo ljudem, ki se na to spoznajo, in raje investirajo izključno v infrastrukturne NFT-projekte.«

Nezamenljivi žetoni predstavljajo vizijo, za katero se je vredno boriti, so prepričani nekateri strokovnjaki na tem področju. Gre za skupno gojišče vseh vrednot, poudarjajo. Da bi dosegli revolucijo na področju umetnosti, morajo razvijalci upoštevati, da je vsaka skupnost unikatna: stvari, ki jih cenijo, pogodbe, ki jih sklenejo njihovi člani, in njihovo preferenco, kako upravljati z njimi, je treba narediti enostavnejše, hitrejše in bolj prijazne širši skupnosti, tj. spremeniti togo programsko logiko.

Prav to pa danes poskušajo doseči mnogi novonastali projekti, ki za obdelavo transakcij niso odvisni od osnovne verige ali navideznega stroja, kot je denimo Ethereum.

Skupna ideja teh konceptov je, da se funkcije pametne pogodbe, izraze, priložene žetonu, in model soglasja oblikuje enolično glede na želje posamezne skupnosti. Toda vprašanje je, ali so lahko ti varni pred napadi hekerjev, in kar je zelo pomembno – dovolj likvidni.

Pri vsem tem obstaja napetost med ozkimi subjektivitetami izrazov vrednosti posamezne skupnosti in zahtevo po povezovanju podskupine interesentov z bolj splošno priznanim izrazom vrednosti v širšem gospodarstvu – z drugimi besedami z zamenljivimi, prenosljivi instrumenti, kot so bitcoin in druge valute.

V spopadanju s temi napetostmi in iskanju najboljših poslovnih modelov za njihovo premagovanje imajo NFT-ji velike možnosti, da omogočijo praktične, resnične izvedbe, ki lahko močno vplivajo na področje umetnosti, kot jo poznamo danes. Bolj ko bodo razvijalci sledili željam javnosti in poenostavljali proces, večja je verjetnost za uspeh.