Delitve ali sodelovanje – le močni in povezani lahko kljubujemo izzivom

Na omizju v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca »Delitve ali sodelovanje«, ki je bilo premierno predvajano na Novi24TV v nedeljo, 14. marca 2021, so svoja mnenja soočili:

Dr. Nada Pavšer, pobudnica in ustanoviteljica slovenske mreže ekošol, prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije za zaslužno in zagnano delo z mladimi na področju varovanja okolja in mednarodnega priznanja Energy Globe Award  za trajnostni razvoj. Danes je aktivna kot občinska svetnica, podpredsednica Zelenih Slovenije in koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo.

Boris Tomašič, eden od ustanoviteljev televizijske postaje Nova24TV, kjer je trenutno programski direktor. Poleg tega je tudi direktor Nove hiše, ki izdaja spletne portale, in direktor Ntv24, ki oddaja dva TV-programa. Zagotovo pa ga vsi najbolje poznate po odmevni oddaji Kdo vam laže.

Janez Podobnik, po poklicu zdravnik, nekdanji župan Idrije in Cerknega. Javnosti je najbolj znan kot nekdanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, večletni državnozborski poslanec, v času prve Janševe vlade pa je bil minister za okolje in prostor. Kot poslanec in minister je bil aktiven v Svetu Evrope, Evropskem parlamentu in Evropskem svetu ministrov za okolje in prostor. Med letoma 2003 in 2007 je bil predsednik Slovenske ljudske stranke, danes je v SLS aktiven kot mednarodni tajnik in član izvršilnega odbora.

Miloš Čirič, strokovnjak na področju uvajanja osebnih in družbenih sprememb ter vodenja kampanj, politični analitik, lobist in mednarodni svetovalec.

Voditeljica omizja Suzana Lara Krause je uvodoma poudarila, da se v INAK-u zavzemajo za kultiviran družbeni dialog in strpnost na slovenski in evropski ravni, ki sta temeljna pogoja za konstruktivne in trajne rešitve ključnih družbenih izzivov in vprašanj, ter da konstruktivne in trajne rešitve lahko najdemo le s soočanjem različnih mnenj, pri čemer je bistveno, da se znamo poslušati in tudi slišati.

»Ne nazadnje je bil dr. Anton Korošec, čigar ime nosi inštitut, duhovnik, narodni delavec, največji slovenski politik in ‘oče slovenske države’, ki je v svojih rokah držal izjemno politično moč skozi tri desetletja – od časov Avstro-Ogrske pa skoraj do konca obstoja Kraljevine Jugoslavije. In ta moč je bila prav v sposobnosti povezovati ljudi, da so stopili skupaj,« je dejala.

Miloš Čirič: Če bi gospodarstvo delovalo po modelu politike, danes ne bi imeli česa jesti

Ob robu konstruktivne nezaupnice zoper vlado je Miloš Čirič dejal, da upa, da se bo ta nekajmesečna kalvarija vendarle končala, čeprav bi si želel, da bi se to zgodilo že prej in bi se lahko državni zbor ukvarjal z za Slovenijo pomembnejšimi stvarmi.

Na omizju je pojasnil, da po njegovem mnenju politika uporablja zastarel model, ki konstantno vodi v neke konflikte, konflikti pa že po definiciji govorijo o zaostankih v razvoju. »Ker ko se ukvarjamo sami s seboj, ne moremo delati naprej,« je poudaril in dodal, da zaradi stanja, kot ga imamo danes v politiki, ljudje trpijo, saj imajo zaradi tega mnoge težave, od daljših čakalnih vrst v zdravstvu naprej.

Politika sicer išče model, ampak išče ideološko najboljši model. Ker si postavljamo napačna vprašanja, dobivamo napačne odgovore, je pojasnil. »Nujno je, da se začnemo pogovarjati, zato mi je všeč ideja Povežimo Slovenijo. Oni se sicer zavedajo razlik, ampak iščejo to, kar jim je skupno, povezujejo se, pogovarjajo se.«

»Ob osamosvojitvi smo bili prvi na vzhodu, zdaj je za nami le še Ciper. Vsi napredujejo, Čehi so nas že zdavnaj prehiteli, pa vemo, kaj smo govorili o Čehih,« je dejal in poudaril, da se moramo pogovarjati in da že vnaprej reči, da se z nekom ne boš pogovarjal, nikamor ne vodi. »Svet se je zelo spremenil, mi pa hočemo zadržati status quo. Gospodarstvo se je prilagodilo, politika, javne službe in RTV pa ostajajo na istem, kot so bile včasih, in to ne gre skupaj.«

»Preteklost je preteklost, če se nisi sposoben pogovarjati, ne bodi ne politik ne gospodarstvenik, predvsem pa ne moreš biti na vodilnem mestu,« je poudaril in izpostavil, da se moramo začeti ukvarjati s prihodnostjo, saj status quo za Slovenijo pomeni, da bomo pri pomembnih ukrepih, tudi glede okoljske politike, robotizacije in digitalizacije kasnili in bodo zato stroški uvajanja sprememb bistveno večji, kot bi sicer bili.

Prenašanje našega kreganja v tujino škodi gospodarstvu, saj ob spremljanju le-tega tujci dobijo občutek, da se v Slovenijo ne sme hoditi, ker tam živijo neki »indijanci, Balkanci«, ki so še v času plemenskih bojev. Razumeti je treba duh časa, je dejal, in pa to, v katero smer gre svet in kaj se je spremenilo, sicer v globalno tekmovalnem svetu za Slovenijo ne bo prostora.

Dr. Nada Pavšer: Želimo se približati tistim ljudem, ki so obupani

Dr. Nada Pavšer je znana po tem, da je orala ledino, ko je vpeljevala sistem ekošol. Kot koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo ponovno vpeljuje nekaj novega, med obojim pa vidi veliko skupnega.

»Ko smo se začeli pogovarjati o ekošolah, so bile šole med seboj zelo različne, z različnimi programi, kolektivi in okolico, zato je bilo treba veliko stvari povezovati. Vsem je bil skupen odnos do okolja, ki se mora začeti v človeku samem. Zato smo ta projekt imenovali Ekošola kot način življenja,« je dejala in dodala, da je kot podpredsednica Zelenih Slovenije opazovala, kako se v Nemčiji, na Irskem in drugod Zeleni povezujejo z ljudskimi strankami, in tudi sama začela razmišljati o tem, da so Zeleni tudi v Sloveniji lahko vezno tkivo, skupna tendenca povezovanja pa je lahko, prav tako kot pri ustanavljanju ekošol, odnos do okolja.

Ker so bile podobne tendence tudi v Slovenski ljudski stranki (SLS), je hitro našla sogovornika in SLS je dala na razpolago vso svojo infrastrukturo, vključno z župani, občinskimi in mestnimi svetniki ter evropskim poslancem.

»Le močni in povezani lahko kljubujemo izzivom, kot so okoljske spremembe,« je poudarila in spomnila na to, da je pater Geržan zapisal, da je treba imunski sistem posameznika krepiti celostno. To po njenem mnenju velja tudi za krepitev ekosistema družbe, v kateri živimo. 

»Želimo povezovati in se približati tistim ljudem, ki so obupani, ki ostajajo doma, ker pravijo, saj ste vsi isti. Želim povedati, da ne, nismo vsi isti, alternativa obstaja. Želimo biti sočutni in čuječi, razumeti probleme ljudi. In prepričana sem, da nas bo povezovanje rešilo. Imamo vse pogoje: krasno državo, pitno vodo, ohranjeno zemljo, v sodelovanju s SLS bomo lahko poskrbeli tudi za samooskrbno državo, to je osnova za preživetje v prihodnosti.«

Marsičesa se lahko naučimo od narave, katere del smo, je dejala in pojasnila, da gre v naravi za simbiozo: daješ – dajem. V nasprotju z zakoni narave pa je naša družba razdeljena, ne znamo se pogovarjati. in prav to je gonilo gibanja Povežimo Slovenijo: pogovor in sodelovanje, simbioza, da tudi parlament postane prostor konsenza, ne pa nasprotovanja in izključevanja.

Glede različnih predsednikov strank, ki podpirajo gibanje PoS, je dejala: »Nekateri so šli dva koraka nazaj, da lahko povezujemo tri korake naprej,« in dodala: »Nagovarjamo in nagovarjam vse nivoje naše družbe, od preprostega človeka na podeželju do intelektualcev in politikov, ki se želijo povezovati. Opazila sem, da vsi to želijo, pričakujejo, veseli so, ko jih pokličem. Upanje mora biti, v prvi vrsti pa komunikacija, dialog, pohvale, ne zavračanje, ne izključevanje. Vsak, ki pride z dobro idejo in dobro energijo, je dobrodošel.«

Janez Podobnik: Povezovalna sodelovalna politična platforma PoS ni idealističen ali romantičen pristop

Voditeljica omizja Suzana Lara Krause je gospoda Podobnika izzvala z vprašanjem, v katerem je spomnila na Demos, ki je povezoval zelo različne v zmagovito inovacijo, a žal le za kratek čas: »Česa, menite, smo se od takrat naučili kot posamezniki, ne nazadnje tudi kot družba, da bi tokrat podobna inovacija lahko trajala dlje?«

Janez Podobnik je poudaril, da povezovalna in sodelovalna politična platforma PoS ne temelji na idealističnem ali romantičnem pristopu. »Dobro se zavedamo, v kakšni situaciji je slovenska politika, slovenska družba, ki je razdeljena politično in ideološko,« je dejal in dodal, da je bil vedno človek programa, konceptov, in ve, da na koncu vedno zmagujeta dialog in spoštovanje različnosti, ki rojevata zaupanje.

Demos, ki je povezoval demokratične sile, je izrednega pomena za našo zgodovino, je dejal in dodal, da je bila moč Demosa v tem, da so v programsko-političnih zgodbah šli prek politične sredine in prinašali na skupno mizo tisto, kar je bilo najboljšega v njih. Tudi sodelovalna politična platforma PoS povezuje levo in desno politično sredino.

Drug razlog za odločitev za sodelovanje v gibanju PoS je tudi zavedanje, da Slovenija tak pristop potrebuje, tretje, kar je pomembno, pa je to, da bo vsak člen popolnoma enakovreden del tega gibanja, vsak bo v svojem vrednostnem in programskem smislu ostal tak, kot je, ne bo spreminjal samega sebe, temveč bo v skupno zgodbo prinesel to, kar je najboljšega, je pojasnil.

»Slovenija je krasna država, a moramo poskrbeti tudi za to, da bo dobro delujoča država,« je poudaril in dodal, da je sodelovalna zgodba pomembna, saj: »Nočemo biti gibanje enega obraza, ene karizme – model delovanja je vključevanje, in ne izključevanje in srčno upam, da ne bo v predvolilnih soočanjih prvo vprašanje: s kom pa vi ne bi šli v koalicijo.«

Boris Tomašič: Če greš v politiko ali medije, moraš imeti zelo dober imunski sistem

Vloga medijev je pri tem, kako predstavijo posameznika, stranko ali gibanje, koliko prostora dajo komu in na kakšen način, izredno pomembna.

»Prej je bil omenjen imunski sistem – če greš v politiko ali medije, moraš imeti zelo dober imunski sistem, pa ne telesno, ampak psihološko,« je dejal Tomašič in trditev ponazoril s tem, da dela oddajo, v kateri je velikokrat zelo na meji s svojo provokativnostjo, in dodal, da mu je popolnoma normalno, da dobi nazaj to, kar daje, na podoben ali hujši način.

Če si agresiven in nekoga napadaš, moraš pričakovati, da boš dobil to povrnjeno v enaki meri, je dejal in dodal, da so pri nas mediji in politika praktično eno in isto, saj imamo leve in desne medije (veliko skupino levih in malo skupino desnih). Mediji se po njegovih besedah pogosto skrivajo za javnim interesom, pri čemer pa ni čisto jasno, kdo je tisti, ki določa, kaj je javni interes: »Direktor STA? Direktor RTV? Ali nekdo, ki pokliče direktorja?«

Po njegovem mnenju bi to zatečeno stanje lahko rešili, če bi ukinili javni interes na področju medijev, kot ga danes poznamo, ukinili državno financiranje medijev, z izjemo projektnega financiranja, in ukinili monopole.

Razlog za stanje, kot ga imamo danes na področju politike, ko se predsedniki strank nočejo za isto mizo pogovarjati niti s predsednikom republike, pa po njegovem mnenju tiči v dejstvu, da od začetka naše demokracije nismo imeli nekega naravnega nihanja, da bi en mandat vladala ena opcija, potem pa druga in tako naprej.

»Najprej se moramo nehati izključevati, potem je sodelovanje možno,« je dejal in dodal: »Tisti, ki izključuje, bo izključen. Tiste, ki izključujejo, je treba izključiti, potem pa lahko sedemo za mizo in najdemo rešitev.« In še: »Če ni kresanja mnenj, ni zanimivo, a to ne pomeni, da ne moremo sodelovati. In ni res, da nas prehitevajo po levi in po desni, prehitevajo nas vsi po desni, po levi nas nihče ne more, ker se vozimo skrajno levo.«

Janez Podobnik: Tudi EPP je zadel virus izključevanja

Janez Podobnik, ki kot mednarodni tajnik SLS dobro pozna dogajanje znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), je dejal, da je EPP zadel virus izključevanja, in se strinja z mnenjem evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in podpredsednika SLS, da je dan, ko je bila sprejeta sprememba poslovnika Politične skupine EPP, »zelo žalosten dan za EPP, ki je najbolj zaslužna za Evropo, kot jo imamo danes«.

Nesporazumi z Orbanom in Fideszom so namreč politično vprašanje EPP in odgovore bi moral poiskati predsednik EPP Donald Tusk, ne pa, da je namesto njega predsednik Politične skupine EPP Manfred Weber prevzel pobudo pri reševanju sporov v okviru politične skupine v Evropskem parlamentu.

»V času pandemije, ko je tako pomembno iskati sintezo ljudi, ki so za, oslabiti ključno politično silo Evropske unije ni modro dejanje,« je poudaril Podobnik. EPP je po njegovem mnenju stranka, ki je razumela zgodovino komunistične preteklosti in drugih totalitarizmov in kot taka bi morala vedeti, da mora EU živeti iz vzhodnega in zahodnega dela svojih pljuč.

»Ne gre za Madžarsko in Poljsko, gre za nekaj mnogo globljega. Gre za to, ali bodo evropske politične elite v Bruslju ostale povezane z ljudmi, saj je to dolžnost EPP in ona stoji in pade na tem principu,« je dodal.

Boris Tomašič: Vprašanje svobode medijev se pojavi vedno, ko je predsednik vlade Janez Janša

Tomašič je EU-razpravo o poskusih utišanja svobodnih medijev v Sloveniji označil kot primer notranjepolitične zgodbe, izvožene v Bruselj. »Ljudje, ki so to izvozili, so Slovenci. Stanje medijev v Sloveniji je problematično, a ne na tak način, kot se ga skuša prikazati v Bruslju. To mora vsakemu, ki preživi v Sloveniji 24 ur, razume slovensko in kaj prebere, biti jasno.«

Dodal je, da se vprašanje svobode medijev pojavi vsakič, ko je predsednik vlade Janez Janša. »Pred enim letom je bilo vse čudovito, po enem letu pa se je stanje tako poslabšalo, da moramo o tem razpravljati v Bruslju,« je dejal in dodal, da se moramo začeti pogovarjati o resnih stvareh, o novih tehnologijah, o davčni reformi, reformi dela, o stvareh, ki bodo sicer bolele, a so nujne. In predvsem v parlamentu pogreša vsebinske amandmaje.