Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu o nesmiselni porabi proračuna, o francoskem »darilu« Kraljevini SHS, o protestu v Tržiču in o poljsko-romunskem zavezništvu.

Marec 1921: državni proračun Kraljevine SHS se porablja brezsmiselno, Kraljevina SHS od Francije v dar prejme neuporabno ladjevje, v Tržiču se odvija protest in Poljska vstopi v zavezništvo z Romunijo.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Državni proračun sporna tematika že pred stotimi leti

Slovenec je že pred stotimi leti zapisal, da se denar nikjer na svetu ne porablja tako brezmiselno kot v Kraljevini SHS. To je dokazovalo, kot je zapisal, odkritje jugoslovanskega kluba, da je v proračunu za upravno leto 1920/1921 prosveti namenjeno 180 milijonov (v tistem kontekstu je bila ta vsota dokaj majhna), za vojsko pa je bila namenjena »nezaslišana vsota ene milijarde 120 milijonov«.

Kaže, da se zgodovina res ponavlja. Pred stotimi leti je Slovenec trdil, da ne bi bilo nič narobe, če bi bila državi primerna sredstva porabljena za vzdrževanje vojske ter dobre vojne uprave, posebej v tistih časih »razrvanih« notranje- in zunanjepolitičnih razmer, a takšna vsota iz proračuna se mu je zdela pretirana.

Naši zavezniki so nam od celega avstro-ogrskega brodovja pustili nekoliko lupin, ki predstavljajo danes prej količino starega železa nego vojno mornarico Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naši zavezniki so nam od celega avstro-ogrskega brodovja pustili nekoliko lupin, ki predstavljajo danes prej količino starega železa nego vojno mornarico Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vir slike: Wikipedija

»Darilo« Kraljevini SHS

Slovenec je z ogorčenjem poročal o novici o ostankih bivše avstro-ogrske mornarice, ki so jih Francozi izročili Kraljevini SHS. Ladje, ki so nam bile dodeljene, je opisal tako: »Naši zavezniki so nam od celega avstro-ogrskega brodovja pustili nekoliko lupin, ki predstavljajo danes prej količino starega železa nego vojno mornarico Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.«

Ladje, ki jih je prejel naš narod, so bile v tako slabem stanju, da se niso mogle uporabljati niti kot navadna prevozna sredstva, njihovo radikalno popravilo pa bi stalo več kot gradnja istega števila novih ladij. Očividec, ki naj bi pred kratkim obiskal te ladje v Boki Kotorski, je izjavil, da pa notranji stroji teh ladij niti slučajno niso postali neuporabni, temveč jih je nekdo namenoma demontiral in odnesel celo dele, ki se niso dali nadomestiti.

Na velikih ladjah, s katerih pa velikih topovskih cevi ni bilo mogoče odnesti, pa so bile cevi tako poškodovane, da iz njih ni bilo mogoče izstreliti niti ene krogle. »Od desetih torpedovk, ki so nam pripadle, nam je ostalo samo deset korit, ki jih moremo porabiti, ako jim napravimo jadra, za prevoz pomaranč iz Italije.«

Protest v Tržiču

6. marca se je v do zadnjega mesta napolnjeni dvorani društvenega doma v Tržiču odvijal protestni shod proti kulturnobojnim predlogom v ustavnem odboru. Na zborovanju so bile sprejete razne resolucije, ki jih je predlagal g. duh. svet. Potokar, in jih je Slovenec povzel takole:

1. Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu izrekamo zahvalo za njegovo vztrajno borbo za samoupravo nerazdeljene Slovenije.

2. Odločno protestiramo zoper izpremembo občinskega volilnega reda za Slovenijo, s katero se je ukinila ženska volilna pravica, in najodločneje protestiramo zoper kulturnobojne predloge v ustavnem odboru. Zahtevamo: svobodo Cerkve in verskonravno vzgojo v šoli. Zato odklanjamo rešitev šolskega vprašanja v ustavnem odboru in sokolizacijo naših šol.

3. Zahtevamo, da država ne dela ovir zasebnim šolam, in sicer tudi ne osnovnim, ki odgojujejo mladino v državnem smislu, marveč da jih podpira kakor državne šole.

Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu izrekamo zahvalo za njegovo vztrajno borbo za samoupravo nerazdeljene Slovenije.
Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu izrekamo zahvalo za njegovo vztrajno borbo za samoupravo nerazdeljene Slovenije.
Vir slike: Wikipedija

Pakt med Romunijo in Poljsko

Poljski minister za zunanje zadeve knez Sapieha je v Bukarešti izjavil, da ima med Romunijo in Poljsko sklenjeni sporazum namen pospeševati njune skupne interese in ohranjati mirno stanje med državama.

O nedavno podpisanem francosko-poljskem dogovoru je povedal, da ima ta popolnoma enak pomen. Kljub novemu zavezništvu s Češkoslovaško in Francijo pa Poljska ni vstopila v malo antanto, politično-obrambno zavezništvo Češkoslovaške, Kraljevine SHS in kmalu tudi Romunije, ki jo je podpirala tudi Francija zaradi mejnih sporov s Češkoslovaško. Poleg tega knez Sapieh ni verjel, da boljševiki predstavljajo nevarnost za Poljsko in da jo nameravajo napasti. 

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice