Znotraj lastne regije: Kam v podravski regiji?

Prav v času, ko smo zaradi omejitev gibanja z namenom zajezitve širjenja koronavirusne bolezni omejeni na lastne regije, se je razcvetela pomlad, ki nas kar kliče na plano, in zaželimo si na kak izlet. Na srečo športno-gibalna dejavnost na prostem ni prepovedana, vsaj dokler ostanemo znotraj regije lastnega bivališča in s seboj povabimo ožje družinske člane ali člane, ki z nami živijo v istem gospodinjstvu.
Čeprav radi opazimo, da je sosedova trava po navadi bolj zelena, lahko mnogo prijetnih destinacij in možnosti za aktivno preživljanje časa v naravi najdemo tudi znotraj lastne regije. Regije so ne nazadnje precej večje, kot mislimo, da so.
Podravska regija – druga največja regija v Republiki Sloveniji
Podravska regija obsega 2170 km2. Na tem območju je leta 2019 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije živelo 324.875 prebivalcev. Največje urbano središče regije je Maribor, skupno pa regija zajema 41 občin.
Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž spadajo na tako imenovano območje Prlekije. Občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Mestna občina Ptuj, Sv. Andraž v Slov. goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale prištevamo k Spodnjemu Podravju.
Občine Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Šentilj ležijo v območju Slovenskih goric. Območje občin Hoče – Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Makole, Mestna občina Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Poljčane, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše pa prištevamo k Zgornjemu Podravju.
Naravnogeografsko podobo podravske regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Se vam podravska regija še vedno zdi premajhna za družinski izlet? Če še vedno dvomite, da je zguba časa iti lahkih nog naokrog po domači regiji, vas morda prepričamo s konkretnimi predlogi, ki jih je bilo kar težko izbrati, saj je možnosti ogromno.

Vir slike: pdpaloma.si.
Prlekija: Ormoška planinska pot
Ormoška planinska pot je dolga okrog 64 km in poteka skozi naselja občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Celotna pot vam ponuja lepe razglede na prleške gorice, travnike in gozdove. Če bi želeli prehoditi celo pot, bi vam to vzelo vsaj dva dneva hoje, a lahko se odločite in prehodite le del poti, ali pa jo prekolesarite. Podrobnejše opise odsekov poti boste našli na spletni strani Planinskega društva Ormož.
Spodnje Podravje: Haloška planinska pot
Haloze so najvzhodnejši del Karavank, porastle so z mešanimi gozdovi in vinorodnimi goricami. So kraj, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo. Med griči boste opazili tako stare, ponekod razpadajoče viničarije kot tudi nove, velike hiše. Skozi Haloze vodi Haloška planinska pot, na kateri je 11 kontrolnih točk. Za celotno pot bi potrebovali vsaj dva dni, saj je hoje malo manj kot 23 ur. Pot je razdeljena na pet etap.

Vir slike: prlekija-on.net.
Med kontrolnimi točkami je tudi grad Borl, ki se nahaja v občini Cirkulane. Grad je zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji že od nekdaj igral pomembno vlogo. Prvotno je bil obmejna ogrska postojanka in je verjetno stal že v prvi tretjini 12. stoletja ali celo prej. Madžarsko ime gradu je Borlyn (kar označuje rečni prehod), znan pa je tudi pod nemškim imenom Ankenstein. Prav v tem času pa grad dobiva nazaj svojo pravo podobo.
Sveta Trojica v Slovenskih goricah: Trojiško jezero
Trojiško jezero, ki ga nekateri imenujejo tudi Gradiško jezero, je nastalo z zajezitvijo potoka Velka v drugi polovici 19. stoletja in obsega dobrih 45 ha. Okrog jezera je speljana 3 km dolga sprehajalna pot, ob kateri boste našli 20 označenih energijskih točk. Jaz sama vedno najdlje posedim na tisti, ki deluje na živce, seveda pa lahko izberete katerokoli.

Vir slike: hribi.net.
Pot vas bo vodila skozi gozdiček in ob travnikih, nekje na polovici poti pa se lahko odločite, ali boste prehodili tudi 186 stopnic dolg križev pot do cerkve Svete Trojice s Frančiškanskim samostanom.
Zgornje Podravje: Krajinski park Rački ribniki – Požeg
Krajinski park Rački ribniki – Požeg leži na obrobju Dravskega polja in meri 484 ha. Zajema predvsem nižinski mešani gozd, travnike z mejicami in stoječe vode (ribniki in zadrževalnik). V parku lahko opazujete prek 210 vrst ptic, 50 vrst kačjih pastirjev ter 12 vrst dvoživk.
Poti po krajinskem parku so označene z informativnimi tablami in so prehodne v vseh letnih časih. Ker vse potekajo po ravnini, so brez težav dostopne vsem starostnim skupinam. Najkrajša, Grajska pot, je prehodna tudi s kolesom. Začne se pri gradu Rače iz 16. stoletja, ki je prizorišče prvega slovenskega zgodovinskega romana izpod peresa Josipa Jurčiča, Ivan Erazem Tattenbach.
Slovenska Bistrica: Pot skozi Bistriški vintgar
Bistriški vintgar je slikovita dolina potoka Bistrica. Šest kilometrov dolga pot, ki se prične pri Tenis centru Vintgar v Slovenski Bistrici, vam bo vzela približno tri ure. Ob poti boste videli rimski kamnolom, 13 metrov visok slap Šum, arheološko najdišče Ančnikovo gradišče, Lorbekovo domačijo, Štampoharjev mlin in ostanke nekoč najdebelejše jelke v Sloveniji, Maroltove jelke.

Vir slike: bistrican.si. Foto: Amadeja Mlakar.
Morda vas bo celo zamikalo, da pot nadaljujete do Treh kraljev ali obiščete katero od drugih okoliških sprehajalnih poti.
Del Jakobove poti
Slovenska Jakobova pot je romarska pot, ki po navdihu najbolj znanega romanja v Španiji, imenovanega Jakobova pot ali El Camino de Santiago, teče po slovenskih pokrajinah. V celoti je dolga nekaj manj kot 300 km in vas pripelje od Slovenske vasi prek Ljubljane do Trsta. Ključne točke na slovenski Jakobovi poti predstavlja 67 cerkva, posvečenih Svetemu Jakobu.
Prek podravske regije poteka prekmursko-štajerska veja Jakobove poti. Dva dela te poti (Ormož– Ptuj in Ptuj–Štatenberg) se v celoti nahajata v Podravju.
Dve etapi Dravske kolesarske poti Drava Bike
Če radi kolesarite, lahko brez kršitve prepovedi prehoda med regijami prevozite dve etapi kolesarske poti Drava Bike. Etapa 3 se nahaja med Mariborom in Ptujem. Pot vas bo vodila skozi Malečnik in Trčovo do Dupleka, skozi Vurberk in Krčevino do Ptuja. Pri srednji hitrosti kolesarjenja vam bo le-to vzelo približno dve uri in pol.

Vir slike: Maribor-pohorje.si.
Etapa 4 vas bo v slabih treh urah pripeljala od Ptuja do Ormoža. Mimo največjega slovenskega umetnega jezera – Ptujskega jezera in nato skozi Bukovce, Muretince, Formin do Mihovcev pri Veliki Nedelji in do Ormoža.