Naprej na vsebino

Okolje in štirje starogrški elementi: zrak, voda, zemlja in ogenj

Kemija je znanost, ki razlaga zgradbo, sestavo in lastnosti snovi, ter elementov. Beseda kemija izhaja iz staroegipčanske oz. koptske besede kēme – (črna) zemlja. Po prvih grških znanstvenih spoznanjih o zgradbi snovi so le-to sestavljali štirje osnovni elementi: zrak, voda zemlja in ogenj.

Aristotel (4. stoletje pred našim štetjem) je tem štirim snovem dodal še peti elementeter, ki naj bi bila božja sila. Paracelzij je v 14. stoletju še verjel v štiri elemente, čeprav jim je dodal še tri svoje. John Dalton, angleški kemik, je v 19. stoletji izumil atomsko teorijo in postavil temelje današnjemu poznavanju snovi.

Preberite tudi:

Se naša klima res spreminja? Deset mitov o klimatskih spremembah

Kaj potrebujete za samozadostno vrtnarjenje

Okolje in narava sta najbolj zlorabljena pojma

Zanimivo je, da se danes znanost in praksa o okolju ukvarjata z enakimi štirimi elementi iz starogrške spoznavne izkušnje. Brez zraka bi umrli takoj. Brez vode malce kasneje. Brez hrane, ki v celoti izvira iz zemlje, še kasneje, a prav tako zanesljivo. Brez ognja, ki ga je Prometej, po grški mitologiji, ukradel bogovom, se ustavi vse, kar je živega na zemlji.

Brez zraka bi umrli takoj.
Brez zraka bi umrli takoj.
Vir slike: Pixabay

Pomen zraka za našo družbo

Zrak je, po prepričanju malo starejših ekologov, rešitev za onesnaževaje zraka, razredčenje škodljivih snovi v zraku. Če bi naredili dovolj visoke dimnike, bi problem onesnaženja zraka rešili – po angleško: »solution is dilution«. Danes vemo, da stvar ni tako preprosta. Poleg snovi, ki onesnažujejo naše ozračje in jih dokaj uspešno zajemamo z elektro filtri na dimnih napravah, imamo problem z ozonom.

Pravzaprav, dva problema: ozon pri tleh, ki ga je preveč in ozon v atmosferi, ki ga je premalo. Predvsem pri prekomernem prometu nastajajo toplogredni plini, ki so odgovorni za segrevanje našega planeta in prašni delci velikosti 10Å, ki najbolj poškodujejo naša pljuča.

Danes se morajo vsi zemljani zavedati, da je prevelik promet eden glavnih krivcev za onesnaževanje zraka in posledično za ogrevanje Zemlje. Samo slabi dve leti epidemije je pripomoglo k normalnejšim zimam in k manjši onesnaženosti zraka. Kako preko politike ali lastnega zavedanja in ukrepanja doseči zmanjšanje prometa, pa je že drugo vprašanje.

Samo čista voda omogoča preživetje.
Samo čista voda omogoča preživetje.
Vir slike: Pixabay

Voda je za življenje nujna

Naj ponovno poudarimo, da je fotosinteza proces, ki nas oskrbuje s kisikom. Enako velja za hrano, ki prihaja iz zemlje, ki jo propadajoče rastline zalagajo z organsko snovjo. Po najnovejših spoznanjih so hife v gozdovih odgovorne za preskrbo rastlin z vodo in hranilnimi snovmi, tudi iz oddaljenih virov. Gledano s celovitega stališča narave je fotosinteza, na daljši rok, energetsko bolj učinkovita od sončnih celic.

Novela zakona o vodi je bila 30. marca letos sprejeta v slovenskem parlamentu s 44 glasovi za in z 38 glasovi proti. Ali je nazor o čisti vodi res odvisen od tega ali si na desni ali na levi strani političnega prostora? Vsak malo razmišljujoč volivec bo hitro razumel, da temu ni tako. Ali si na desni ali si na levi, ali si parlamentarec ali član vlade, ali povsem navadni državljan je tvoj odnos do vode popolnoma enak. Samo čista voda omogoča preživetje – tako levim kot desnim, tako zgornjim kot spodnjim.

Z vodo smo Slovenci v preteklosti imeli kar nekaj težav: PCB v Krupi in Lahinji ter verjetno še marsikakšna odpadna snov v marsikakšnem vodotoku; preveč organske snovi v vodi in posledično preveč gnitja (posebej v ponosu Slovenije v Blejskem jezeru); premalo čistilnih naprav in premalo zavedanja, da morajo posebne odplake imeti posebne čistilne naprave ter se ne smejo v nobenem primeru spuščati v komunalne čistilne neprave; premalo rastlinskih čistilnih naprav, posebej na podeželju; previsoka vsebnost BPK in KPK v naših vodah; uničevanje najbolj živega dela narave na meji med vodo in kopnem s umetnim utrjevanjem brežin potokov, rek, jezer in celo morja; kloriranje in ozoniranje pitne vode in s tem povzročanje hudih težav z moško plodnostjo…

Voda mora biti lokalno dostopna. Med zasedbo Primorske so Italijani to dosledno upoštevali. Kjer so le mogli so skrbno uredili male vodne izvire. Porečete, da smo sedaj bolj napredni in lahko uredimo vodovode na velike razdalje. Ja, drži. New York ima eno najboljših voda na svetu, z več kot 200 km vodovodov s cevmi premera 9 m iz treh virov: Croton, Catskill in Delaware, a mi nimamo milijonskih mest.

Taki sistemi so dragi za vzdrževanje, občutljivi za naravne nesreče in v primeru poškodb trpi zelo veliko ljudi, da o živalih niti ne govorimo. Slovenski okoljevarstvenik Anton Komatje jenapisal odlično knjigo z naslovom »Nespametni bodo žejni«.

Z vodo moramo ravnati pazljivo tudi če jo imamo, po lastnem mišljenju, skoraj v neomejenih količinah v domovih. Enako pazljivo moramo ravnati s podtalnico, ki jo že dolga desetletja onesnažujemo z malimi količinami odpadnih snovi. Moramo se zavedati lepote vode, njenega pomena za vsa življenja na Zemlji in moramo spoštovati njeno vlogo v okolju.

O onesnaženosti zemlje in z zemljo povezanimi okoljskimi problemi ne slišimo prav veliko, čeprav je zemlja zelo pomembna za obstoj okolja.
O onesnaženosti zemlje in z zemljo povezanimi okoljskimi problemi ne slišimo prav veliko, čeprav je zemlja zelo pomembna za obstoj okolja.
Vir slike: Pixabay

Zemlja prinaša rodnost vsem drugim organizmom

O onesnaženosti zemlje in z zemljo povezanimi okoljskimi problemi ne slišimo prav veliko, čeprav je zemlja zelo pomembna za obstoj okolja: za obstoj rastlin, živali in človeka. Rodovitnost zemlje je odvisna predvsem od humusa v njej. Vsekakor tudi od vseh mineralnih snovi, ki jih vsebuje. Zemlja prinaša rodnost vsem drugim organizmom – nekaterim neposredno, nekaterim posredno.

V Sloveniji se premalo zavedamo vpetosti zemlje v sonaravno bivanja vsega živega. Slišali smo nekaj o prevelikih vsebnostih težkih kovin v zemlji; o izlivih nafte in naftnih derivatov (ki so posledično onesnažili vodo); o vprašanju herbicidov, manj pa o vprašanju ostalih pesticidov, ki ostanejo dolgo v zemlji; nekaj o ionizirajočem sevanju v Žirovskem vrhu, ki ga je slovenski parlament zaprl leta 1992; nekaj o radioaktivnem sevanju plina radona iz zemeljske skorje; manj o porušeni strukturi zemlje zaradi neprimernih poljedelskih posegov; prahu nad pomurskimi ravnicami; slabši rodovitnosti v vinogradih zaradi pomanjkanja humusa; onesnaževanje zemlje s prevelikimi količinami dušika; eroziji zaradi padavin, tekočih voda, vetra, plazov…

Zemlja po izsledkih nekaterih ameriških strokovnjakov potrebuje za nastajanje 1 cm humus 1000 let. Veliko kmetov pri nas uporablja terase, rastlinske pasove in poraščene bregove za preprečevanje odnašanja zemlje. Zaprli smo rudnik urana Žirovski vrh, predvsem zaradi imenitne knjige Andreja O. Župančiča.

Zaradi nevarnostih ionizirajočega sevanja v Sloveniji, zračimo stanovanja, pazimo na uporabo mineralnih in organskih gnojil. Sestava mikroorganizmov v zemlji je podobna sestavi mikroorganizmov v vampu in podobnih organih živali, ki se prehranjujejo na travinju in z grmovjem. Torej pravilna uporaba gnoja in gnojnice izboljšuje plodnost zemlje. Paradoksalno z vidikom pridelave hrane, majhne parcele v Sloveniji ohranjajo bolj zdravo zemljo. Dolžni smo zdravo in plodno zemljo ohraniti za naše otroke.

Ogenj se ravna po treh zakonih termodinamike, ter po fizikalnih zakonih, nikakor pa ne po ekonomskih zakonih.
Ogenj se ravna po treh zakonih termodinamike, ter po fizikalnih zakonih, nikakor pa ne po ekonomskih zakonih.
Vir slike: Pixabay

Ogenj je energija

Četrti grški element je ogenj, ki predstavlja energijo. Če ne drugače, o energiji razmišljamo, ko točimo gorivo v jeklenega konjička. Ali, ko seštevamo kalorije na jedilniku. Vrednosti kalorij, ki jih potrebujemo za svoje življenje je bistveno odvisna od načina življenja. Fizični napori zahtevajo več energije, kot sedenje za računalnikom.

Ogenj se ravna po treh zakonih termodinamike, ter po fizikalnih zakonih, nikakor pa ne po ekonomskih zakonih. Tu se ne da nekaj denarja izposoditi in dobiti nekaj več energije. Energija ne more iz nič nastati in se ne more izgubiti. Varčevanje z energijo je eden najpomembnejših usmerjevalcev razvoja živih bitij.

Poglejmo nafto in oranje, ki sta ključna (poleg zraka, vode in zemlje) pri pridelavi žita. Kmet v Ameriki porabi dvakrat več energije za pridelavo koruze (ki je 4C rastlina in kot taka ena najdonosnejših rastlin s stališča pridobivanja energije), kot z njo pridela novih sadežev.

Amazonski pračlovek je pridobil dvajsetkrat več energije, kot jo je porabil za to, da utrga banano. In ponovno smo pri fotosintezi, ki je življenje na zemlji oskrbovala z energijo vsaj tri in pol milijarde let – prva milijarda življenja je bila osnovana na pridobivanju energije iz oksidacije neorganskih in organskih spojin.

Vsa živa bitja na zemlji so se razvila v zelo »šparovnem« načinu porabe energije. Moramo jih posnemati, kljub temu, da imamo občutek, da lahko nafto kadarkoli natočimo na bencinski črpalki. In zapomnimo si aksiom življenja: »Bog odpušča vedno, človek redko, narava nikoli!« Tudi če ne verjamete v Boga.

Danes je v naravi približno 10.000 različnih kemijskih snovi. Začeli smo ta prispevek s štirimi starogrškimi elementi. Vseh možnih sestavov, če upoštevamo samo nabor treh različnih snovi med sabo, je skoraj neskončno mnogo. Dogaja se globalna destilacija na obeh zemeljskih polih, kljub temu, da ga tam človek ni nikoli uporabljal.

Nizka koncentracija tujih snov v okolju prehaja preko celične in jedrne ovojnice neposredno do dedne snovi (dezoksiribonukleinske kisline – DNK) v jedru in tam povzroča poškodbe le-te, ki lahko povzročijo rakavo raščo. Morali bi biti zelo pazljivi pri spuščanju kemijskih snovi v zrak, vodo in zemljo in moramo paziti kaj kurimo oziroma kaj nastaja pri našem pridobivanju in uporabi energije.

Spoštujmo naravo, spoštujmo univerzalnost gentske kode. Zmanjšajmo željo po dobičku, vrnimo si večjo skromnost, ne zahtevajmo samo udobno življenje, bodimo prijazni do sočloveka in spodbujajmo prijatelje k dobremu, k resnici.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Smolin67
Smolin67
5 months ago

Vito čestitke. Odličen članek.

Prijava na e-novice