Test za samotestiranje otrok bo »plačala« država

Te dni so vse uči uprte v epidemiološko sliko, ki narekuje pravila, kako bomo živeli v prihodnjih dneh, tudi o tem, ali se bodo otroci vrnili v šolo. Ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec je sicer danes povedala, da se v ponedeljek v šole in vrtce vračajo vsi otroci po sistemu, ki je veljal pred zaprtjem države. Danes popoldan pa naj bi prerešetali vladni semafor, da bi šole in vrtci kljub slabši epidemiološki sliki lahko bili odprti.

Preberite tudi:

[RAZISKUJEMO]: Zakaj prihaja do razlik med cepilnimi centri?

Samotestiranje učencev in dijakov: da ali ne?

Tako dr. Kustečeva kot minister za zdravje Janez Poklukar vidita dodatno rešitev pri tem, da bodo šole kljub slabši epidemiološki sliki odprte, v samotestiranju. Tako minister Poklukar že cel teden vneto ponavlja, da je kot minister dolžen predlagati rešitev, da bodo šole lahko normalno odprte, da bodo otroci hodili v šolo in da v teh 11 tednih šolstvo dobi priložnost, da zaključi šolsko leto. Ter dodaja: »Gre za ponavljajoče se, prostovoljno samotestiranje z neinvazivnimi oblikami hitrih metod testiranja na domu.«

Kako smiselno je dejansko samotestiranje

Cilj samotestiranja je po besedah ministra čimbolj obvladovati epidemijo, zagotoviti vzdržen sistem v vzgoji in izobraževanju in čimprej prepoznati nekoga, ki je kužen, ter tako prekiniti krog okužb. Hkrati pa želijo opolnomočiti prebivalce, da tudi sami lahko upravljajo z epidemijo oziroma da so tudi sami aktivni pri upravljanju epidemije.

Vprašanje, ki pa se ob tem poraja, je, kako smiselno je dejansko samotestiranje v šoli. Minister sicer vztraja, da študije potrjujejo, da je samotestiranje pri prepoznavanju asimptomatskih okužb pomembno, saj omogoča takojšnje odkrivanje okužbe in s tem prekinitev verige prenosa okužbe. Na ta način naj bi se po teh študijah pokazalo, da se število okuženih zmanjša tudi do 50 odstotkov.

Kar se sliši zelo obetavno, če po drugi strani ne bi tedenska raziskava NIJZ o tem, kje se posamezniki okužijo, pokazala, da se v vzgojno-izobraževalnih zavodih okuži le pet odstotkov okuženih s covidom.

Lahko torej obvladovanje tistih petih odstotkov res bistveno vpliva na samo epidemiološko sliko? Ne bi bilo bolj smiselno, da bi uvedli obvezno samotestiranje na delovnih mestih, ali mogoče končno prišli misteriji »neznanih krajev okužb« do dna?

Kaj dejansko vemo o samotestiranju otrok

Kljub temu da se že dober teden govori o samotestiranju otrok, o tem vemo bore malo, bomo pa, kot poslušamo že cel teden, dobili vso gradivo v prihodnjih dneh. Ministrica Kustečeva je še danes na vladni novinarski konferenci zatrjevala: »Šolam bomo v prihodnjih dneh posredovali informativni film, da se boste starši, učenci in dijaki podrobneje seznanili s postopkom prostovoljnega testiranja. Projekt bo že jutri in naslednji teden podrobno predstavljen ravnateljem srednjih in osnovnih šol.«

Vse, kar torej vemo in je preverjeno, je to, da je NIJZ preverjal možne načine neinvazivnega testiranja in ocenil, da je bris zunanjega dela nosu pri otrocih najbolj primeren.

Vemo, da naj bi s prostovoljnim samotestiranjem dijakov in učencev višjih razredov osnovnih šol začeli v drugi polovici aprila. Otroci naj bi se testirali na domu, to, kje bodo dobili teste ter kakšen bo nadaljnji protokol, pa še ni znano.

Na poti je 300 tisoč testov, cena enega testa znaša 1,49 evra, in kot je povedala danes ministrica in so zapisali na ministrstvu za zdravje, bo »teste plačala država, saj vsak odkrit okužen posameznik je pomemben pri obvladovanju epidemije«.

V primeru pozitivnega testa bo samotestirani opravil pri svojem zdravniku še potrditveni PCR-test.

Kot smo že počasi vajeni, pa se je Slovenija razdelila na tiste, ki idejo o samotestiranju otrok podpirajo, in tiste, ki je ne. Mogoče bo kdo stopil na stran teh, ki so proti, ko se bo zavedal, da teste plačamo davkoplačevalci ter da bi bilo bistveno bolj smiselno testirati koga drugega, ali pa konec koncev zelo iluzorno – vse državljane enkrat tedensko.